Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100328111346171




Osnove bele magije

ponedeljek, 25. junij 2018 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

DUŠA JE SRCE BELE MAGIJE
"Ko je bil svet še mlad, so obstajali modreci, ki so poznali brezčasno modrost in so živeli v skladu z njo. Niso se starali, niso poznali ne rojstva in ne smrti. Njihov pogled je bil miren in poln, kot bi se v njihovih očeh zrcalilo vesolje. Njihovo srce je bilo tiho in ni poznalo strasti. Utripalo je v skladu z najvišjim zakonom in v sebi je združevalo nebo in zemljo." 
taoistična misel

Jogiji starodavne Indije, perzijski magi, posvečeni egipčanski svečeniki in drugi visoki posvečenci z vseh krajev in vseh časov so izkustveno vedeli, kar odkriva sodobna znanost. To, kar so vedeli, je prvi rek magije: vse je energija na različnih stopnjah vibracije in v različno vzbujenih stanjih.

Ti posvečenci v duhovne resnice so videli ves svet kot utripajoči ples energij. Videli so tisto fino energijo, ki utripa v srcu vsakega atoma in subatomskega delca kot elan vital ali osnovna energija, kot aqua regia (kraljevska voda) ali prima materia (prasnov) srednjeveških alkimistov, kot eter sodobnih raziskovalcev subtilnih energij. Zanje je bil in je materialni svet oblik le najbolj ‘otrplo stanje’ energije in prav tako je življenje v tem stanju otrplo. Vendar njih ta otrplost ni omejevala, kajti znali so se dvigniti ven iz mrtvih oblik našega sveta. Kako?

Za starodavne izvedence v okultnih znanostih vse to ni bilo teoretično, marveč praktično znanje; znali so upravljati z energijo in to brez posebnih naprav. Njihov obvladan um je bil zanje kot računalniški komandni pult, njihova prečiščena in strenirana energijska telesa pa so bila kot aparature, ki so se pokoravala njihovi volji. Prek univerzalnega energijskega polja so tako lahko izvajali razne ‘čudeže’. Poznali so namreč okultno resnico, da misel usmerja energijo, oziroma energija sledi misli. Podobno kot lahko vsak navadni smrtnik z mislimi prek živcev usmerja svoje telo, so oni lahko z mislimi prek univerzalnega polja energije demonstrirali tako imenovane nadnaravne moči. Le-te obširno našteva indijski jogi Patandžali v drobni knjižici Joga sutre in mednje vključuje pojavljanje na dveh koncih hkrati, videnje v pretekle inkarnacije, branje misli drugih ljudi in prepoznavanje govorice živali, levitacijo ali letenje, nevidnost, poznavanje notranjih svetov, obvladovanje lakote in žeje, razvoj višjih čutil ...

V reku energija sledi misli je skrit ključ magije. Danes ta rek ni več skrivnost, marveč ga vsaj na površini poznata tudi medicina in psihologija, ko govorita o sugestibilnosti in vplivu misli na človeško počutje, zdravje in storilnost. Vendar je tukaj le začetek prave moči, ki je skrita v tem okultnem reku; njegovo magijsko moč spozna in obvlada šele tisti, ki je obvladal svoje misli.

Magijske formule so bile najbolj strogo varovane skrivnosti, ravno zaradi možnosti zlorabe. Zato ni čudno, da je na primer Pitagora v svoji duhovni šoli zahteval od učencev, da se najprej naučijo molčati. Prav tako je vsak, ki je sledil njegovi poti, moral razvijati visoko etičnost, kajti to je prvi pogoj za belo magijo. Ni belega maga - tistega, ki deluje v duhu ljubezni, če ni našel miru v svojem srcu, tako da ni več suženj svojih želja ali ambicij, in če se ni odprl univerzalni ljubezni, v širini katere uporablja svoje moči izključno za dobro sveta in nikoli za svoje lastne interese.

Pot bele magije je pot ljubezni. Osnovne stvari, ki se jih mora resen učenec najprej naučiti, so tri: obvladovanje samega sebe, poslušnost duši v sebi, služenje svetu. Naučiti se mora, da je srčna čakra osnovna čakra, iz katere živi. Naučiti se mora, kot pravijo stari zapisi, hoditi po svetu odprtih rok. Odprte roke simbolizirajo, da ne skriva orožja v dlaneh, da ne drži bogastva zase, da ne grabi po užitkih in da ne vabi s prstom zapeljevanja. Nasprotno, roke morajo biti v službi srca, z njimi se mora naučiti dajati, zdraviti in blagoslavljati.

ABC bele magije je obvladovanje samega sebe, obvladovanje svojih čustev in misli. Staro pravilo je, da se mora učenec naučiti, da ni škodoželjen, nasilen v mislih, besedah in dejanjih; da nadzoruje svoje misli, se izogiba slabim in razvija dobre misli; da se ne zapira v svoj miselni svet.

Vsaka misel, ki jo človek misli, je neka energijska tvorba v njegovi avri. Če se človek pogosto prepušča nekim mislim, kot bi se pasel na njih, se te misli razrastejo in ustvarijo gosto živo mejo v njegovi avri, prek katere vedno slabše zaznava svet okoli sebe. Z drugimi besedami, človek se zaprede v svoje misli in lahko postane celo obseden od njih, od lastnih misli. Sam jih je vzredil v sebi, a jih več ne obvlada. Zato so nekateri ljudje zapredeni v svoje depresije, samopomilovanja, obtoževanja, sumničavost, hrepenenja in podobno. Ne najdejo več poti iz njih, čeprav so jih sami vzgojili. Zato se je treba na duhovni poti še toliko bolj odpovedovati negativnim mislim, ker le-te v prvi vrsti zastrupijo človekovo lastno avro in zatrejo kali njegove lastne luči, podobno kot plevel, ki se razraste.

Po drugi strani pa lahko sovražne misli do drugih ljudi, če imajo dovolj energije, najdejo pot ven iz človekove aure in dosežejo osebo, ki so ji namenjene in ji škodijo. V takem načinu mišljenja (pošiljanje slabih misli drugim ljudem, poskus vpliva nanje) so semena zle magije. Vendar velja železno pravilo karme, da bo človek sam odplačal karmične posledice za to. Kajti okultni zakon pravi, da se kletve vrnejo k tistemu, ki jih kliče nad druge, tako kot se piščanci vrnejo v domači kokošnjak. Ali kot pravi ljudski pregovor: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Karma v tem primeru sledi človeku tudi v drugo inkarnacijo, kajti kdor želi drugim prizadejati škodo zaradi svojih osebnih motivov, se bo to prej ali kasneje vrnilo k njemu. Tudi iz lahkomiselnosti ali zlovoljnosti se ni treba prepuščati škodoželju, ki ga kasneje človek sam še kako zelo obžaluje.

Enako pomembna kot samoobvladanost je tudi uglašenost z višjim jazom, z dušo v sebi. Duša je namreč srce bele magije. V stiku z njo pridobi človek višje moči, duhovne moči. Brez nje si lahko prav tako pridobi moči, vendar so to nižje moči. Redkokdaj pomislimo, da so moč nesebične ljubezni, moč razločevanja, kaj je prav in kaj ne, moč samožrtvovanja za dobro, moč odzivanja na potrebe okolja, višje moči, kot pa moči, ki jih običajno imamo za čudežne. Zakaj so višje? Preprosto zato, ker skoznje žari prava narava duše. Človek lahko postane suženj tudi raznih paranormalnih moči, navezan nanje in odvisen od njih. Zato je duša srce bele magije. Od nje ne moreš biti odvisen. Kajti kot pravi modrost: duša - to si ti. Kdor to spozna, je odrešen lastnih omejitev in trpljenja ter užije najvišjo moč - moč popolne uglašenosti z duhom in materijo, z nebom in zemljo.

Primož Škoberne
www.cdk.si/soutripanje

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20100328111346171







Domov
Powered By GeekLog