Piščance redim že več kot 35 let in imel sem že kar nekaj ljubljenčkov in živali. Vem, da so na tej Zemlji za nas dar. Upam, da me bodo takrat, ko bo prišel čas, v nebesih pozdravile vse domače živali in ljubljenčki, ki so bili del mojega življenja in so ga naredili tako zelo prijetnega. Vedno smo imeli več rac ter gosi in menil sem, da jih poznam do obisti, a tale dogodek še posebej izstopa.

Pred približno petimi leti smo imeli belo pekinško raco Nellie. Vnuki so jo kaj hitro vzljubili. Vsak dan so jo hranili in pustili so ji, da je plavala z njimi v njihovem majhnem plastičnem bazenčku. Za veliko noč so ji okrog vratu zavezali pentljo in jo poimenovali velikonočna raca.

Ali obstaja molekula ljubezni?

Ljudje že več tisoč let iščejo čudežno formulo za srečo in ljubezen. Pa ta zares obstaja?
Feniletilamin (PEA) vsakodnevno nastaja v našem organizmu. Kadar smo zaljubljeni in srečni ga v možganih nastaja več. Feniletilamin se zaradi svoje sposobnosti spodbujanja empatije in dobre volje imenuje »molekula ljubezni«.

Optimalna podporna telesu v različnih fazah stresa in drugih nevroloških ter mentalnih težavah
Feniletilamin neposredno pripomore k povečanemu delovanju dopamina, zato  posredno uspešno odpravlja depresijo, uravnava razpoloženje, povečuje umske sposobnosti, izboljšuje spomin ter vzbuja občutek veselja in ljubezni. Poleg tega izboljšuje tudi pozornost in zbranost, zlasti pri otrocih. Raziskave kažejo na pomanjkanje feniletilamin tudi v mnogih nevroloških motnjah: pri hiperaktivnosti, motnjah pozornosti (ADHD), avtizmu.

Realno dno je realen položaj človeka in je popolen razlog za zbujanje druge strani. Notranje strani in notranjih stvari, ki jih tako prepogosto enačimo z realnimi stanji (realnim dnom - kar vidimo).

Pobuda pisanja so boleče stvari, ki jih opazujem okoli sebe vsak dan, pa ne le verskih vojn, katastrof, temveč že navidez nepomembna dogajanja, dogodke. Že ko opazim nestrpnosti, ki je velikokrat zatrto agresivna do človeka, ki se npr. pred nekom pomika počasi, boji za parkirni prostor ali čakanje za kruh v vrsti. Boleče je, če ti je kaj mar do sočloveka ali živali in drugih bitij. V takih trenutkih ljudje večinoma v drugi osebi, ki jih živcira s svojim delovanjem, ne vidi ničesar drugega kot le nekega starčka, ki še samo krade zrak in prostor na pločniku, delavko, ki se znajde po nesvoji krivdi sama za postrežnim pultom, kot največjega uničevalca po napornem dnevu, ki posluša dolgo vrsto nerganja ali nekega nesposobneža za volanom.

Novo leto je odlična priložnost, da razčistimo nekatere stvari iz preteklosti, in motivacija za spremembe. Odslej bom dvakrat na teden jedel ribe, vsak dan bom pol ure telovadil, nehal bom kaditi, v službi se bom trudil biti vsak dan nasmejan, šefu bom vedno povedal, ko se bom počutil preobremenjenega, in zbral pogum, da mu predstavim svoj pogled na nove poslovne priložnosti. Doma bom vsak dan pomil posodo, otroke bom vedno vprašal, kako so preživeli dan v šoli...

Tisoč obljub, ki jih sprejmemo z iztekajočim se letom, se navadno po prvih nekaj tednih tudi razblini. Od 200 milijonov Američanov, ki se vsako leto odločijo, da bodo spremenili svoje življenje, je 1. februarja le 70 milijonov takih, ki še niso pozabili na svoje novoletne obljube. Zakaj?

Če bi danes vprašali uspešne ljudi o tem, kako gledajo na svoje probleme, bi verjetno dobili zelo podobne odgovore. Problemi so priložnosti, da postanemo boljši – predstavljajo možnosti, da smo edinstveni v našem življenju.

Oče Alfred D'Souza je nekoč zapisal: »Dolgo časa se mi je zdelo, da se življenje šele dobro začenja; Pravo življenje. Toda vedno so bile na poti ovire, kot so nedokončani posli, nesreče, dolgovi. Potem se je življenje začelo in ugotovil sem, da so ovire moje življenje.«

Probleme lahko mirno poimenujete kar izzivi. Poglejte nazaj v vaše življenje, nekateri največji problemi so se na koncu izkazali za najboljše priložnosti vašega življenja. Toda takrat, ko se pojavijo, jih pogosto ne zaznamo kot take. Od sedaj naprej boste vedeli, večji problem ali ovira, kot se pojavi v življenju, večja in donosnejša priložnost se vam obeta, ko oviro preskočite.

Med mnogimi duševnimi boleznimi smo v našem času pogosto priča krizam neodločnosti in negotovosti med ljudmi. Mnogi ljudje pustijo, da življenje teče mimo njih v konstantnem nemiru, ki je posledica tega, da ne vedo, kaj početi in kako nekaj narediti, da bi bili rezultati učinkoviti.

Nekateri ljudje se, da bi zapolnili ta prazen prostor, ukvarjajo z določenimi aktivnostmi, za katere upajo, da bodo dale smisel njihovemu življenju. Tako iščejo rešitve za svoje probleme v študiju ali delu, čeprav imajo te izvor globoko v njih samih. Vsa praktična dejavnost je brez vrednosti, če tisti, ki jo izvaja, ne pozna motiva svojih dejanj.

»Družina mi pomeni vse na svetu, prepričan sem, da sem v osmih ali devetih letih, kar sva bila poročena, naredil vse, da bi bili res Družina. Da bi imela otroka dobrega očeta, da bi se z njuno mamo dobro razumela. Ne morem dojeti, da se je tako rekoč čez noč vse spremenilo, da ni vredno nič več, kar sem počel, za kar sem se trudil, kar sva z zdaj že bivšo ženo skupaj ustvarila. Pri zdravi pameti in pri življenju me ohranja le želja, da bi otroka naučil, kaj je v življenju prav in dobro.

Počutim se kot zguba, hudo mi je zaradi otrok, razdvojenih med mamico in mano, prejšnjim življenjem, ki smo ga živeli skupaj kot družina, in sedanjim, razbitim, kjer se ne znajdemo najbolje. Jaz sploh ne, čeprav je od ločitve minilo že polna tri leta,« je kar vrelo iz Milana, enega od štirih moških udeležencev delavnice z naslovom Po ločitvi.

Bodite pogumni in dovolite spremembam, da razbijejo življenjsko rutino. Če je odgovor na eno izmed vprašanj iz naslova pritrdilen, je morda čas še za eno spremembo – spremembo videza. Če ste končali eno poglavje v življenju in se vam odpirajo nova vrata, potem bo vaši samozavesti koristilo, da skozi njih stopite prenovljeni.

Ne le osebnostno, ampak tudi vizualno. Če vam na obletnici mature nekdanji sošolci rečejo, da se od srednje šole niste nič spremenili in da ste še vedno videti enako, je to morda ravno zaradi pričeske. Bodite drzni, ne bojte se in se odločite za drastično spremembo.

Znanstveniki so dokazali, v kar so bili mnogi že dolgo prepričani. Življenje s taščo lahko resno ogrozi zdravje snah. Včasih je dovolj, da se tašče samo spomnite, pa je dan pokvarjen. Znanstveniki pa so sedaj dokazali, da ženske, ki živijo skupaj s taščami pod isto streho, obolevajo trikrat pogosteje kot tiste, ki so na svojem. Najpogostejše so težave s srcem, stres, da se mora ženska v takšni skupnosti vesti kot mama, partnerica in hčerka obenem, pa lahko povzroči tudi povišan krvni tlak in diabetes.

Kar se tiče številk, so znanstveniki z japonske Univerze v Osaki v raziskavo vključili 91.000 parov srednjih let, ki so jih spremljali 14 let v obdobju od 1990 do 2004. Med tem časom je 339 oseb umrlo zaradi srčnih bolezni, 6255 pa zaradi drugih vzrokov. Ženske, ki so živele s taščami, so se spopadale s srčnimi boleznimi trikrat pogosteje kot ostale srečnice.

Danes sem peljala svojega kužka na sprehod na bližnji hribček. Lepo zaraščen z gozdom in s prijetnimi sprehajalnimi peščenimi potkami, je idealen za popoldanski sprehod. Srečala nisva nikogar. Ne vem, kam se podajajo ljudje na lep sončen dan, ampak na sprehode v naravo očitno ne.

Kljub temu sem imela psa na vrvici, da ne bi slučajno zadirkal za kakšno gozdno živalco. Pomislila sem, da bi bil hribček, ali vsaj del njega, idealen za pasji park. Kaj več od ograje, vrat in koša za pasje iztrebke, ne potrebuješ.

V pasjih parkih se kužki prosto gibljejo, ovohavajo in spoznavajo na svoj pasji način. Če že pride do morebitnega konflikta med dvema kužkoma, malo zarenčita in sta zmenjena. Včasih pa vseeno pogrešam dejstvo, ker moj kuža ne zna govoriti.

Piše: Ana Švigelj v novih Misterijih www.misteriji.si

V Avstriji vzgojijo milijon dvesto tisoč sadik na leto

Posadimo si svojo konopljo
V Ljubljani že dobro leto deluje brezplačna svetovalna pisarna: Informacijska točka za varno uporabo konoplje. Tu prevzamejo vzorec konopljine smole, da ugotovijo njeno kakovost. Vseeno je, ali ste konopljo pridelali sami ali pa ste jo kupili na črnem trgu. Dosedanje analize povedo, da je konoplja s črnega trga v glavnem nekakovostna.

V pisarni svetujejo, da si bolniki konopljo posadijo doma na vrtu in sami izdelajo konopljino smolo. Pri nas konopljinih sadik za lastno rabo, za samozdravljenje, ne moremo kupiti legalno. Povsem legalno pa jih lahko kupimo na oni strani naše severne meje: v Celovcu. V trgovini Flowery Field.

Življenje, ki šteje!

Najlepše trenutke našega življenja si zapomnimo po notranjih doživetjih, po življenju, ki se pretaka v nas in nas polni. Po kakšni zakonitosti delujejo naši možgani, da se veliko bolj spominjamo izletov in počitnic, kot pa novih stvari? Moč doživetij je neverjetna… ljubeč dotik roke, potop v toplo vodo, igriv nasmeh, ki govori o ljubezni… prijetni trenutki, ki nas lahko v enem samem hipu prebudijo v polnost življenja.

Ne glede na obveznosti, ki jih nalaga vsakdan, je pravilno, da si dovolimo nova doživetja, odklop, čas zase. Zase bomo napravili največ, če se bomo imeli radi in poslušali klice našega telesa. Skrb za lastno zdravje in sprostitev ni luksuz, to je nekaj, česar si za ceno lastnega zdravja enostavno ne bi smeli odtegovati.

Kako premagamo kandido?

Že več kot 15 leti je minilo, ko me je poklicala neka novinarka in povedala,da jo je zdravnik napotil k nam, ker ima razraščeno kandido povsod: v prebavilih, krvi, pod kožo, v ušesih. Poskusila sta že vse – pa je bilo samo še slabše. Dogovorili sva se za terapijo in ustrezno hrano.

Res je upoštevala navodila in v roku slabega leta me je ponovno poklicala in povedala, da so testi pokazala, da je kandida v mejah normale.

Od takrat smo pomagali že mnogim. Odvisno od tega, koliko so upoštevali naša navodila. Glede na to, da imamo dobre povratne informacije strank o uspešnosti odpravljanja te glivice vas želimo ponovno spomniti in opomniti na to problematiko.

Učiteljica je imela navado podariti svojim učencem majhno darilo ob koncu šsolskega leta; moder trak z besedami »Kdo sem jaz – spreminjam svet!«, natisnjenimi z zlatimi črkami.
Vsakemu učencu je zraven še povedala, zakaj jih je rada učila in kako je vsak izmed njih prispeval dragocen delež k pouku.

Nekega dne se je vprašala, kakšen učinek bi imela ta mala navada na vso sosesko. Vsakemu učencu je dala tri trakove in jim naročila, naj dajo en trak nekomu, ki si ga po njihovem zasluži. Ostala dva naj dajo isti osebi, ki ju podari naprej z istim namenom. Potem pa bi poročali kaj se je zgodilo.

Nekoč je učitelj v osnovni šoli prosil svoje učence, da prinesejo nekaj krompirjev v plastični vrečki v šolo. Vsakemu krompirju bo dano ime osebe, ki jo ta učenec-ka sovraži. Torej število krompirjev, ki naj bi jih učenci prinesli v šolo, naj bo enako številu oseb, ki jih posamezni-a učenec-ka sovraži.

Na vnaprej določen dan so učenci prinesli dobro opremljene krompirje.
Nekateri so imeli dva, drugi tri in nekateri celo pet krompirjev. Učitelj je svojim učencem dal navodilo, da morajo cel teden nositi poleg sebe krompirje, opremljene z imeni oseb, ki jih sovražijo.

Pred leti sem na obrobju našega mesta začela nabirati zdravilna zelišča. Večino sem posušila na okenski polici. Žal mi je bilo nekaj hroščkov, ki so kmalu začeli prečkati steno ali del stropa in se usmerili k občasno odprtemu oknu, da bi poleteli v svobodo.

Na stropu so se verjetno počutili, kot bi se jaz, če bi se znašla na Marsu. So res pametnejši od človeka, ki bi morda obupan čemel v nekem kotu ali brezglavo begal sem in tja? Ti hroščki se niso znašli pri meni po svoji volji. Ne vem, ali jih ljudje sprejemajo kot koristne ali ne, jaz jih kot živa bitja, potrebna pomoči.

Prvi vtis, ki si ga ustvarimo o nekem, temelji na neverbalni komunikaciji. Če ne veste, ali ste pritegnili žensko ali ne, preverite, kaj vam sporoča neverbalno. Nekatere kretnje so jasni znaki, da ste vzbudili pozornost druge osebe. Ženske tako moškim nehote sporočajo, kdaj si želijo svojega sogovornika bolje spoznati. Naslednjih deset znakov bo moškim dalo jasen znak, da so na dobri poti. 

Dotikanje las
Z bežnim in zapeljivim dotikanjem las vam sporoča, da uživa v vaši družbi. Če se las dotika neprestano, to nakazuje na to, da je živčna in negotova o vas. 

Mejnik na poti duhovnega razvoja je dosežen takrat, ko svojo pozornost od zunanjega sveta preusmerišk notranjemu svetu, ki je ne le mnogo bogatejši od zunanjega sveta, temveč skriva v sebi tudi najvišje skrivnosti.

Takrat se proces duhovnega zorenja močno pospeši. Postaneš »duhovni aspirant«, učenec, ki se mu odstira vse več duhovnih modrosti. Takrat si na pragu odgovora na najpomembnejši vprašanji: Kdo sem? Kdo je Bog?

Iz revije Hana www.revija-hana.com

»Ljudje nismo le strokovnjaki v odrivanju vidnega sveta, zelo dobri smo tudi v odkrivanju nevidnega. Razlika je le ta, da pri prvem lahko dobimo in celo zahtevamo objektivne dokaze, da je nekaj zares tako, kot mislimo, da je, pri drugem pa je ta zgodba malenkost drugačna. Nemogoče je namreč dobiti neki relevanten objektivni rezultat, saj so nevidni svetovi omejeni na vsakega posameznika in jih je toliko, kot je posameznikov.« 

Na svetu nas je sedem milijard in vsak od nas vidi resničnost malenkost drugače, popolnoma vsak. Razlogov za to je več, a najpoglavitnejša sta ta, da vsak od nas na drugačen način vidi stvari, hkrati pa tudi vsak od nas drugače vpliva na objektivni svet. To, kako vidimo svet, je pogojeno s tem, kako zelo se identificiramo s tem, kar čutimo.

Piše: Boža Negovan v Vivi www.viva.si

Kako v seks vnesti več bližine oziroma intimnosti? Vsak seks namreč še ne pomeni bližine, seveda z izjemo dejstva, da gre za telesno najbližjo stvar, ki jo dva človeka lahko počneta skupaj. Med seksom – četudi z osebo, ki jo globoko ljubimo – in intimnim seksom obstaja velika razlika. Prav bližina omogoči prehod na tisto višjo kakovostno raven, na kateri v čutnih ljubimcih vlada globok občutek intimne povezanosti.

Seks brez bližine je seveda možen, vendar je intimnost nadvse pomembna prvina seksa, za katero se zdi, da je sodobnim ljubimcem primanjkuje. Seksualno in seks sta besedi, ki prodajata, medtem ko izrazi, kot sta bližina in intimnost, ne pritegnejo velike pozornosti, sploh pri moških.

Ženske so dobre tantrike in so že po naravi primerne za to pot. To še posebej drži za šakte, ker so ženske utelešenje Šakti. Tantra marga se ukvarja z utelešenimi lastnostmi manifestiranega obstoja, zato lahko ženske uporabijo svoje moči in naravna nagnjenja v duhovno korist. Številne duhovne poti se trudijo potlačiti ženske energije v prid bolj "trdnemu", hladnemu in brezstrastnemu pristopu.

Slednje lastnosti sicer morajo biti prisotne v sadhakih obeh spolov, vendar strogo podrejanje tem načelom pogosto deluje proti sadhaku. Iz tantrične perspektive je mehkoba, vročina in strast ženske energije velik vir moči in potencialno sredstvo odrešitve. Pri vsaki energijski "obliki" se trudimo izraziti razsvetljen aspekt te energije in se ne zadovoljimo z energijo v omejenem in trdnem vzorcu. Ženska, ki vase privabi navzočnost Boginje in dovoli, da se naravna energija prilagodi tej navzočnosti, lahko kmalu postane izurjena tantrika.

Smisel evolucije – razvoj zavesti
Na lestvici najpomembnejših vprašanj bi vprašanje Kdo sem? uvrstil na sam vrh. Verjamem, da daje smiselcelotnemu procesu evolucije. Evolucijo razumem kot proces postopne gradnje zavesti ali duha, da bi naposled lahko prišlo do odgovora na vprašanje, kdo sem, in zavedanja tega. Vsa spoznanja o zunanjem svetu, vsa spoznanja o človekovi notranjosti, so priprava na to najzahtevnejšo nalogo.

Morda se takšno stališče zdi pretirano, a nikakor ni tuje vzhodni tradiciji in filozofiji. Tam najdemo trditev, da je smisel božanske igre – in evolucija to je –, da se Stvarnik skozi svoje stvaritve naposled v celoti prepozna.

Kako naj se soočimo z izgubo, žalostjo in bolečino?
Kot prvo se je treba zavedati, da smo žalostni, da nas boli, in ne bežati pred bolečino. Če si upamo sprejeti dejstvo, da nas boli in se zavestno predati bolečini in si reči, preplavi me bolečina, preplavi me žalost, ja, žalosten sem, naj bom žalosten, če si upamo to storiti, potem smo na dobri poti, da bomo iz te bolečine in žalosti tudi priplavali ven.

Če se ne upamo prepustiti bolečini, nas bo vseeno mučila in v njej se lahko cmarimo vse življenje. Če si ne priznamo, da smo žalostni, bo žalost vseeno delovala nekje v naši podzavesti, zaklenjena in okamenela, oklepala bo naše srce, da se ne bo moglo odpreti in zaživeti, in čakala, da jo nekoč osvobodimo.