Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Ponarejena-Zdravila.Nevarnost-Zdravje

Ponarejena zdravila četrtek, 26. julij 2018 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si RUSKA RULETA – STRUPI ALI PRAVA ZDRAVILA? Gospoda B. je že nekaj časa mučila težava prav posebne vrste. Svoje žene namreč ni več mogel zadovoljiti tako kot nekoč, saj je trdoto uda le stežka ohranil vse do konca odnosa. Žena mu tega ni omenjala, zato se o težavi nista pogovarjala. Tudi k svojemu zdravniku se ni odpravil, saj mu je bilo o tem nerodno spregovoriti. Težava ga je peklila in mu močno načela samozavest, zato se je odločil, da bo zadevo poskusil rešiti kar na lastno pest. Veliko je namreč slišal o tabletah, ki "pomagajo moškim", zato je nekega dne odgovoril na elektronsko sporočilo v svojem nabiralniku in kupil zdravilo. Ko je nekega večera vzel tableto, je šlo sprva vse kot po maslu, po dolgem času mu je uspelo, vendar je že kmalu opazil, da nekaj ni v redu, saj erekcija ni in ni uplahnila. Nastopile so tudi bolečine, ki niso ponehale, zato mu ni preostalo nič drugega, kot da je poiskal pomoč zdravnika za njune primere. Tam je doživel dvojno zadrego, saj je moral poleg težav z erekcijo priznati še to, da je vzel zdravilo, ki ga je brez recepta kupil na spletu. Izkazalo se je, da so tablete najbrž ponarejene, saj so vsebovale veliko preveč aktivne učinkovine. Iz te zgodbe se lahko veliko naučimo. V tokratno žarišče smo postavili ponarejena zdravila. Izvedeli boste, zakaj ta kriminalna dejavnost doživlja tolikšen razcvet, kakšno nevarnost pomenijo ponarejena zdravila, od kod prihajajo k nam, kako jih prepoznamo in kako se jim najlažje izognemo. Zdravila, ki jih kupujemo ali dobivamo na recept, nam lajšajo življenje in ga pogosto celo rešujejo. Ker po vsem svetu vlada ogromno povpraševanje po različnih zdravilih, je njihovo ponarejanje donosen posel, katerega svetovna vrednost po nekaterih ocenah znaša več deset milijard evrov. Največjo skušnjavo pomenijo mamljive ponudbe za cenejši nakup zdravil na spletu, h kateremu nas vsakodnevno vabijo elektronska sporočila v našem poštnem predalčku in v katerih se utapljajo naši filtri za neželena sporočila. Posel cveti zlasti zaradi naivnosti kupcev, ki nasedejo na "posebne ponudbe" raznovrstnih spletnih strani, ki so pogosto videti zelo profesionalne, polne podob nasmejanih ljudi v laboratorijskih haljah. Resnica je prav nasprotna, saj ponarejena zdravila navadno izdelujejo v garažah in lopah, v katastrofalnih higienskih razmerah. Poleg tega neredko vsebujejo vse od nečistoč do strupenih "dodatkov". Čeprav se nakup zdravil na spletu lahko zdi dobra priložnost, vas v primeru, da naletite na ponarejeno zdravilo, to drago stane. Nakupovanje zdravil (še posebno tistih na recept) na spletu in pri prodajalcih, ki vam jih prodajo brez recepta, je podobno igranju ruske rulete. Ponarejena zdravila vam v najboljšem primeru ne bodo pomagala, v najslabšem pa so lahko smrtonosna. ZAKAJ SPLOH PONAREJANJE? Proizvodnja sodobnih zdravil je draga. Kot pojasnjuje prof. Borut Štrukelj, profesor na Katedri za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo, so cene originalnih zdravil tako visoke, ker so razvoj zdravil in klinične študije zelo dragi. Ponarejevalci nimajo teh stroškov, zato je njihov dobiček velikanski – kljub nižjim cenam, po katerih prodajajo zdravila. Ponarejena zdravila obstajajo že od nekdaj, toda razmah interneta jim je na široko odprl vrata, poleg tega sta vstop Slovenije v EU in premikanje meja pomenila tudi lažji dostop za ponarejena zdravila, ki jih je vsako leto več, pojasnjuje prof. Štrukelj. ZAKAJ JIH KUPUJEMO? Glavni razlog, ki vodi ljudi k spletnemu nakupovanju zdravil, je prihranek časa in denarja, vendar pa tveganje in morebitne posledice zelo presegajo navidezne prednosti. Lažna "tabletka za moške" pogosto sploh ni veliko cenejša od pristnih tablet, ker pa je Slovenija majhna in se vsi poznamo, je moškemu pogosto nerodno oditi v lekarno, zato zdravilo raje naroči po spletni poti, morda celo iz radovednosti. Med razlogi za spletno nakupovanje zdravil je prof. Štrukelj omenil tudi to, da se bolnik zanj odloči, ker nima časa, da bi obiskal zdravnika, ali pa se boji, da mu zdravnik želenega zdravila ne bo predpisal. Internet ponuja takojšnjo rešitev, obenem pa zagotavlja intimo in prepreči stigmatizacijo, razlaga prof. Štrukelj KATERA ZDRAVILA NAJPOGOSTEJE PONAREJAJO? Največ zanimanja je za "žgečkljive" stvari, denimo zdravljenje motenj erekcije in hujšanje. Ponarejevalci na veliko ponarejajo tudi sredstva za zniževanje ravni holesterola, torej statine, ki so tudi zelo dragi. Poleg zdravil na recept narašča tudi prodaja ponarejenih zdravil brez recepta in homeopatskih pripravkov. Po podatkih Carinske uprave Slovenija pri tem ni izjema, saj med ponarejenimi zdravili zasežejo daleč največ za zdravil za zdravljenje erektilnih motenj (Viagra, Cialis in Levitra), ki jih fizične osebe naročajo prek spleta. KAJ ZARES VSEBUJEJO PONAREDKI? Prof. Štrukelj pojasnjuje, da ponarejena zdravila delijo v štiri skupine. • V prvi skupini so tista, ki sploh ne vsebujejo zdravilne učinkovine, pač pa le pomožna sredstva, kot je laktoza. To so, pogojno rečeno, razmeroma varna ponarejena zdravila, ki sicer ne bodo učinkovala, vendar nam vsaj ne bodo škodila. • V drugo skupino spadajo zdravila, v katerih eno učinkovino zamenjajo z drugo, ki deluje podobno, vendar ima toksične lastnosti, kar pomeni, da je snov strupena. Tak primer so shujševalne tablete, za katere piše, da vsebujejo kofein, ki naj bi povečal termogenezo in dejavnost ter zmanjšal tek. V zdravilih ga zamenjujejo s prepovedanim efedrinom ali celo z amfetaminom, kar je zelo nevarna kombinacija, ki ima lahko za posledico nenadni srčni dogodek (srčni infarkt) ali pa možgansko kap. • V tretji skupini so ponarejena zdravila, ki vsebujejo prave učinkovine, vendar je proces njihovega pridobivanja daleč od pravil dobre prakse. Takšna zdravila vsebujejo veliko nečistoč, ki so lahko nevarne in imajo nezaželene učinke. • In četrta skupina? Nekatera ponarejena zdravila vsebujejo tudi strupene sestavine, od podganjega strupa do borove kisline in svinčenih barv. Zaradi vsega tega lahko ponarejena zdravila resno škodijo ljudem, ki jih jemljejo, včasih pa celo povzročijo smrt. KDO IN KJE JIH PROIZVAJA? Ponarejena zdravila najpogosteje nastajajo v državah brez dobrih regulativnih in zakonskih mehanizmov za nadzor zdravil. To so pretežno države v razvoju, v zadnjem času pa ponaredki prihajajo tudi iz bogatih in dobro reguliranih držav, kot sta Kanada in Velika Britanija. Po podatkih carinske uprave ponarejena zdravila najpogosteje prihajajo v Slovenijo iz Indije in Kitajske, ki sta tudi največji proizvajalki surovin, vendar pa takšni centri nastajajo tudi v Evropi, zlasti na Poljskem in Nizozemskem. Poleg Kitajske in Indije je eno od središč tega posla tudi Mehika, saj so se nekateri tamkajšnji karteli za proizvodnjo in razpečevanje mamil preusmerili v ponarejanje zdravil. Ko ta zdravila vstopijo v evropski prostor, navadno v rotterdamskem pristanišču, jih prosto distribuirajo po vsej Evropi, razlaga prof. Štrukelj. Da lažje prestanejo carinski pregled, pošiljke iz sumljivih držav navadno pošiljajo prek manj sumljivih tretjih držav. KAKO PRIDEJO DO NAS? Bolj ko je država nerazvita, večji je potencial za tihotapljenje zdravil. Slovenski trg je majhen, zato za velike tihotapce ni privlačna. Resda tudi pri nas delujejo manjši prekupčevalci, torej prodaja na črnem trgu, vendar je daleč najbolj problematično spletno nakupovanje zdravil. Po nekaterih podatkih ponarejena zdravila pronicajo tudi v uradne distribucijske mreže. Kako je to mogoče? Na poti od proizvajalcev do lekarn zdravila preidejo skozi mnoge roke. Daljša ko je distribucijska veriga, več je priložnosti, da med prava zdravila ponarejevalci vrinejo ponaredke. S tako imenovanim pranjem zdravil pogosto nevarni izdelki pod krinko dobro ponarejene ovojnine pridejo do legitimnosti. Poleg lažnih se v to verigo nemalokrat vrinejo zdravila, izdelana v drugih državah, v katerih pa utegnejo biti standardi drugačni kot pri nas. "Vzporedni uvoz" namreč distributerjem dovoljuje kupovanje zdravil povsod v EU, ti pa jih pogosto kupujejo v vzhodni Evropi, kjer so cenejša, nato pa jih prepakirajo v novo ovojnino za države, v katerih jih prodajajo po cenah, nižjih od konkurence. To je hkrati priložnost za pakiranje lažnih zdravil v pravo ovojnino, z registrskimi serijskimi številkami in s pečatom, ki zagotavlja pristnost. Zaradi zapletenosti postopkov in majhnosti našega trga je možnost, da bi takšna zdravila prišla na slovenski trg, minimalna, zagotavlja prof. Štrukelj. Drugače je v sosednji Italiji, kjer je veliko majhnih drogerij in zasebnih lekarn, ki se oskrbujejo tudi zunaj redne distribucijske mreže. KAKO JIH PREPOZNAMO? Ponarejena zdravila so pogosto zelo podobna pravim zdravilom. Kako torej ugotovimo razliko? Ponarejevalci vse bolj izpopolnjujejo svoje metode, zaradi česar je razlike čedalje težje opaziti, prof. Štrukelj pa pravi, da najlažje opazi razliko uporabnik, ki je predtem jemal originalna zdravila. Razlike se kažejo v ovojnini, tablete nimajo ostrega roba, včasih so opazna odstopanja od velikosti, oblike in barvnega odtenka pravega zdravila. Toda ob pomoči sodobne tehnologije je čedalje lažje zdravila ponarediti tako dobro, da so videti skoraj enaka pravim. Poleg imena znamke in farmacevtske družbe so pogosto ponarejene tudi serijske številke na škatlicah. Nemalokrat ponarejena zdravila pakirajo v originalno ovojnino. Podobnost zdravil lahko preslepi celo zdravnike in farmacevte, ne le pacientov. Ker je prepoznavanje čedalje težje, je toliko pomembneje, da vemo, kje in kako kupimo zdravilo. Da bi zmanjšale obseg ponarejanja, farmacevtske družbe ustanavljajo posebne oddelke za boj proti ponarejevalcem in uvajajo najsodobnejše tehnologije. Chicaška družba NanoGuardian bo letos začela na tablete družbe Pfizer vpisovati očem nevidne številke. Pozneje bo mogoče te številke odčitati, kar bo zagotavljalo pristnost zdravila. Nanomateriale bodo dodajali tudi škatlicam; preprost test bo pokazal, ali je izdelek ponarejen. Ponarejevalci lahko do popolnosti kopirajo ovojnino, toda veliko težje bodo ponaredili informacije, odtisnjene na tableti. Kljub najrazvitejši tehnologiji pa je najzanesljivejši način, kako preprečiti nakup ponarejenih zdravil, to, da se vprašamo, ali se res tako malo cenimo, da bomo kupovali zdravila kar brez recepta – in kaj bo čez čas z našimi jetri, opozarja prof. Štrukelj. KAJ PRAVI ZAKONODAJA? Po zakonu o zdravilih iz leta 2006 je v Sloveniji prodaja zdravil po internetu dovoljena v primeru, da jo spremlja strokovna podpora s svetovanjem, imetnik dovoljenja za opravljanje tovrstne lekarniške dejavnosti pa mora zagotavljati kakovost in sledljivost zdravila. Toda področje spletne prodaje zdravil s tem še ni v celoti urejeno. Po zagotovilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke bo natančne pogoje uredila sprememba zakonodaje o lekarniški dejavnosti, ki naj bi jo še ta mesec uskladili z novo evropsko direktivo s področja zdravil. Pri spletni prodaji zdravil gre namreč za lekarniško dejavnost, zato mora tudi spletna lekarna pri svojem poslovanju upoštevati vsa določila, ki veljajo za to dejavnost. Zanjo morajo veljati enaki standardi, kot so jim zavezane navadne lekarne z upoštevanjem načel dobre lekarniške prakse. Kupovanje zdravil v slovenskih spletnih lekarnah je torej varno, veliko bolj tvegamo pa je, če zdravila kupujemo pri tujih spletnih ponudnikih. KAJ SE ZGODI, KO JIH ODKRIJEJO? Ponarejena zdravila, ki jih ljudje kupijo na spletu, največkrat odkrije carinska uprava. Cariniki sicer ne ugotavljajo, ali so pošiljke ponarejene, toda ko naletijo na blago, za katerega sumijo, da krati pravice intelektualne lastnine, pošiljko zadržijo in o tem obvestijo imetnika pravice (denimo nosilca blagovne znamke). Ta lahko zahteva uničenje blaga, s čimer se lahko uvoznik oziroma prejemnik pošiljke (dozdevni kršitelj) strinja ali pa temu nasprotuje. Če nasprotuje, mora imetnik pravice zoper njega vložiti tožbo in na sodišču dokazati, da so mu bile kratene pravice. Če se prejemnik ne odzove oziroma ne predloži dokazov, zdravila uničijo, stroške uničenja pa plača država. Če pa ugotovijo, da gre za ponarejena zdravila, stroške uničenja plača prejemnik pošiljke. Kaj pa, če posumimo, da smo naleteli na ponaredek? Agencija za zdravila priporoča, da je sumljivo zdravilo najbolje prijaviti na centralni e-naslov za prijavljanje ponaredkov: ponaredki@jazmp.si. KAZENSKA ODGOVORNOST? V nasprotju s trgovino z mamil ali s ponarejenimi torbicami, kjer sta v kazensko odgovorna oba, tako pošiljatelj kot naročnik paketa, prejemnik ponarejenega zdravila navadno ni kaznovan. Od kod taka razlika? Prof. Štrukelj pravi, da na tem področju že obstaja zahteva po spremembi zakonodaje, po kateri bo kriv tako prodajalec kot kupec. Težava je v tem, da je zelo težko dokazati, da je kupec vedel, da gre za ponarejeno zdravilo. Toda če bi po drugi strani vse blago, ki ga prodajajo na spletu, ocenili kot ponarejeno, bi s tem kršili zakon o prostem pretoku blaga in možni spletni trgovini. Enako pomembna je kazenska odgovornost proizvajalca ponarejenih zdravil, vendar je njihovo iskanje zelo težavno. Agencija za zdravila ima veliko premalo inšpektorjev, poleg tega je tu še ena težava: če naj bi ukrepali, mora ponarejena zdravila nekdo prijaviti. Kazenski zakonik v 183. členu obravnava tudi proizvodnjo in promet s škodljivimi sredstvi za zdravljenje, kar ponaredki – zaradi svoje nepreverjenosti – potencialno tudi so. Zagrožena kazen je od enega do deset let zapora, odvisno od teže posledice. V primeru nezakonite prodaje po spletu je proizvajalca zaradi zapletenosti opravljenih transakcij pogosto težko izslediti, pravijo na Agenciji za zdravila. V razvitih državah kaznovanje prejemnika zdravila za zdaj ni v praksi. V številnih državah zakoni še niso na ustrezni stopnji. Toda četudi tihotapce in proizvajalce ponarejenih zdravil odkrijejo, niso deležni visokih kazni. Celo v ZDA so leta 2008 enega od največjih in policiji dobro znanih razpečevalcev ponarejenih zdravil za tihotapljenje nekaj tisoč vrst zdravil iz Kitajske v ZDA in Evropo obsodili na borih šest let zapora. KAKO TOREJ VARNO KUPOVATI ZDRAVILA? • Prvo pravilo je, naj zdravilo na recept predpiše zdravnik, nato pa se z receptom odpravimo v lekarno, saj v njih ni ponarejenih zdravil. Slovenija je majhna in ima močno distribucijsko mrežo zdravil, ki ne prihajajo iz manjših drogerij, pač pa iz treh, štirih večjih drogerij, ki so v neposrednem stiku s proizvajalci zdravil, zagotavlja prof. Štrukelj. • Kupovanje zdravil v slovenskih spletnih lekarnah je tudi varno, saj imamo dober zakon, po katerem lahko spletno lekarno odpre le tisti, ki ima tudi svojo fizično lekarno. Zdravila in prehranska dopolnila raje poiščimo sami, in sicer tam, kjer je analitika takšna, da ima za seboj dober nadzor, svetuje prof. Štrukelj. • Če kupujete v tuji spletni lekarni, se pred naročilom zdravila temeljito prepričajte, da je spletna lekarna legitimna. Skrbno preverite podatke o njeni verodostojnosti, izkušnjah s prodajo zdravil, referencah in izkušnjah drugih kupcev. Predvsem pa vam morajo ponujati dodatno podporo in svetovanje. Ne pozabite: če bo šlo kaj narobe, se ne boste imeli komu pritožiti. Z upoštevanjem teh ukrepov lahko veliko naredite za svoje zdravje, obenem pa boste prispevali k zmanjševanju trgovanja s ponarejenimi zdravili. Navsezadnje boste vi trpeli zdravstvene posledice, ne pa ljudje, ki stojijo za nezakonitimi spletnimi lekarnami. Kako bo v prihodnje? Bomo pametnejši in preudarnejši? "Ker živimo v času gospodarske krize, se bojim, da bo tega še precej. V Evropi spletna prodaja še ni tako razširjena, kot je v ZDA, zato vse to k nam šele prihaja. Proti spletu se ne moremo boriti, saj je teh strani na sto tisoče, borimo se lahko zgolj z zdravo pametjo in s tem, da ne kupujemo zdravil v nepreverjenih spletnih lekarnah," poudarja prof. Štrukelj. Sporočilo je jasno – če želite biti in ostati zdravi, se posvetujte z zdravstvenimi delavci. Jemljite izključno zdravila na recept, ki vam jih predpiše vaš zdravnik, ki vas spremlja na poti do ozdravitve in boljšega počutja. Jemanje ponarejenih lahko ozdravljivo bolezen spremeni v usodno stanje, poleg tega lahko povzroči odpornost na zdravil na mikrobe. Ker je prepoznavanje ponarejenih zdravil čedalje težje, je toliko pomembneje, da vemo, kje in kako kupimo zdravilo. Če želite biti in ostati zdravi, jemljite izključno zdravila na recept, ki vam jih predpiše vaš zdravnik. PONAREJENE VHODNE SUROVINE Podobno kot ponarejajo zdravila, je mogoče ponarediti tudi vhodne surovine. Ponarejevalci to naredijo tako dobro, da tega ne opazijo niti farmacevtske družbe, dokler ne opravijo natančnejše analize. To pomeni, da lahko farmacevtska družba kupi ponarejene surovine – v dobri veri, da gre za prave. Tako izdelajo zdravilo, ki ima slabe učinke ali so celo nevarna. To se je zgodilo s heparinom, starim biološkim zdravilom, ki je v rabi že petdeset let. Na Kitajskem so del heparina zamenjali z drugo snovjo, ki je izkazovala enake analitične spektre. Pri analizi niso ugotovili razlike; ta se je pokazala šele pri delovanju, posledica pa je bilo 270 smrtnih primerov med letoma 2003 in 2007, predvsem v ZDA. Ko so začeli odkrivati vzroke, so ugotovili, da obstoječa metoda preverjanja snovi ni pokazala nobenih razlik, zato zdaj uporabljajo drugo metodo za natančnejšo analizo: raziskovalci so razvili sistem jedrske magnetne resonance, ki omogoča natančno ločevanje posameznih delov molekul in njihove strukture. Toda ponarejevalci bodo verjetno že kmalu našli druge poti … Zgodba Marcie Bergeron Marcia Bergeron, 58-letna v Kanadi živeča Američanka, je leta 2006 po spletu kupila uspavala Zolpidem, ne vedoč, da gre za ponarejeno zdravilo. Izdelali so ga v Jugovzhodni Aziji, do nje pa je prišlo iz Vzhodne Evrope. Najprej je čutila simptome, podobne gripi, pritoževala se je zaradi izpadanja las, nenehno ji je bilo slabo, mučile so jo motnje vida in driska. Čez čas jo je prijatelj našel mrtvo, pozneje pa so ugotovili, da je umrla zaradi srčne aritmije, ki jo je povzročila zastrupitev s težkimi kovinami. Ponarejeni Zolpidem je namreč vseboval visoke odmerke aluminija, urana in drugih težkih kovin. RAZSEŽNOSTI PONAREJANJA ZDRAVIL V ŠTEVILKAH • Ocenjujejo, da je ponarejenih več kot 60 odstotkov zdravil, ki jih prodajajo prek spletnih strani. • Po nekaterih ocenah v razvitih zahodnih državah ponarejena zdravila predstavljajo samo en odstotek trga, medtem ko v državah v razvoju ta odstotek včasih preseže tudi četrtino celotnega prometa z zdravili. • Število ponarejevalcev in ponarejenih zdravil raste kot gobe po dežju. V Evropi se je med letoma 2005 in 2007 njihovo število početverilo. Po teh ocenah naj bi bil črni trg v Evropi vreden več kot 10 milijard evrov, svetovni trg pa naj bi bil vreden od 75 do več kot 200 milijard dolarjev. • EU je pred dvema letoma v eni od odmevnejših akcij v borih dveh mesecih zaplenila 34 milijonov lažnih tablet. • Podatke o zaseženih ponarejenih zdravilih v Sloveniji beleži Carinska uprava. Leta 2010 so zasegli 3500 kosov pošiljk Viagre, skupno pa so zasegli 10.500 vprašljivih pošiljk. NEZAKONITO KUPOVANJE ZDRAVIL V ŠTEVILKAH • Študija, ki jo je pred poldrugim letom opravila družba Pfizer, je pokazala, da je skoraj petina ljudi iz štirinajstih evropskih držav že kdaj kupila zdravilo po nezakonitih kanalih. • Po nekaterih ocenah je lažno Viagro kupilo več kot 2,5 milijona moških po vsej Evropi. • Ponarejena zdravila vsako leto umorijo vsaj 100.000 ljudi, pretežno v revnejših državah. V Nigeriji je več kot 2500 otrok umrlo zaradi zastrupitve s ponarejenim cepivom proti meningitisu, na Haitiju, v Bangladešu in Nigeriji pa je več kot 400 ljudi umrlo zaradi tablet s paracetamolom, ki so vsebovale razredčilo za odstranjevanje zidnih tapet. Komentarji (0) www.pozitivke.net