Iluzija materialnosti
Kako je mogoče, da absurdno prazen atom obravnavamo kot gradnika »trdne« materije? Zakaj se nam zdi, da je materija resnično nekaj »trdnega«, čvrstega? Odgovor je presenetljiv: zaradi skoraj svetlobne hitrosti, s katerimi se subatomski delci gibljejo v njem.

Čeprav je elektron (pravilneje elektronski oblak) brez mase, dejansko je in ga tudi »opažamo« na vseh mestih krožnice hkrati, krožnice pa se gosto prepletajo in prekrivajo ter ustvarjajo vtis, da gre za polno kroglo.

Bilo je zelo mrzlo. Bil je eden izmed tistih dni, ki ti brez zadržkov razodane, kako majhen zares si. Bilo je, kakor da bi dan sam zmrzoval in kakor da so se vsa običajna gibanja narave, od najvišjih pa do najnižjih kraljestev, poslovila v beli tišini in se potopila v svoje prijetne, tople sobane na skodelico vročega čaja. Kroženje Zemlje in zimsko sonce se za to nista kaj prida zmenila.

Zaradi lahnega vetrca so se morali tudi najbolj pogumni napraviti v nekaj neobičajnega, kar je na ulici ustvarjalo občutek komaj opaznega nelagodja in neprijetnosti. Zaradi tega so se ljudje en drugega izogibali in se delali, kakor da se med seboj ne poznajo, kar je bilo nadvse smešno. Vendar je bilo tako preklemano mraz, da se človek niti nasmehniti ni mogel, če pa se že je, se je moral kaj hitro spet zresniti, če ni želel, da mu odpade nos ali ušesa, pa naj si je imel še tako debelo smučarsko kapo iz čiste volne, poveznjeno globoko čez oči.

Ura je odbila 18:35 in veselo žvrgolenje ptic je oznanilo rojstvo sina Beneta. Rodil se je otrok s posebnimi potrebami. A prej kot to bi ga morali poimenovati otrok s posebnimi darovi. Prisotnost sina mi je namreč korak za korakom kazala, da je življenje veliko več, kot sem si predstavljala. Kot varen vlak, ki je dobro vedel, kam me pelje in kje se skriva resnično zlato Radostnega Življenja, je Benet prevzel vlogo strojevodje.

Prva postaja – notranji Mir
Zaradi blodnjavosti ob neprespanih dnevih in nočeh sem se spraševala, kako naj človek umiri otroka in dobi notranjo sposobnost za spanje. Sin je v meni prebudil dar umetnosti in petja ... nežnih pesmi srca, ki so znale umiriti tako njega kot mene.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Bolezni so ozdravljive z naravnimi zdravilnimi sredstvi
»Moški - razkisajte prostato in z njo ne boste imeli zdravstvenih težav. Prostata je namreč bazična žleza in v bazičnem tkivu se rak ne more razviti,« pravi nemški zdravilec Jean-Claude Alix. Moškim svetuje, kako naravno razkisati prostato in kaj še morajo storiti, če je njihova prostata že prizadeta. V svoji dolgoletni praksi se je prepričal, da so prav vse bolezni ozdravljive z naravnimi zdravilnimi sredstvi.

Besedilo: Rak prostate je eden od najpogostejših rakavih bolezni pri moških. Po mnenju Alixa pa je to povsem po nepotrebnem. Le nekaj rodov nazaj namreč moški sploh niso vedeli za probleme s prostato. Ti so jih začeli pestiti šele po drugi svetovni vojni, ko se je krivulja bolezenskih težav s prostato začela strmo dvigovati. A še to le v zahodnih bogatih državah. Uradna medicina se je na to odzvala z dvomljivo diagnostiko, kastrirajočo hormonsko terapijo in operacijami, našteva Alix.

Most med znanostjo in metafiziko smo v predhodnih besedilih pričeli graditi s spoznanji o fraktalni naravi stvarnosti in nadaljevali z bistvenim pojavom, ki razumevanju pojavov odpre nova vrata - etrom. Eter je »ustvarjalno polje« stvarstva, poligon, na katerem iz etrskih vrtincev nastajajo materialne forme. Kako se to zgodi, bomo spoznali v nadaljevanju. Temu pa želimo dodati pomembno ugotovitev.

Eter je tisto, kar prežema in z energijo napaja vse, natanko isto pa velja tudi za »duh«! Zamenjajmo besedo eter z »duh«, pa znanstveni razmislek postane presenetljivo podoben trditvam in modrostim iz duhovne  sfere! Eter je ključ, s katerim odklenemo vrata »duhovnega sveta«, s tem pa se odpre možnost povezovanja spoznanj z obeh področij.

Je možen porod brez anestezije in brez bolečin? Je možno življenje brez trpljenja in brez bolečin?
Ko sem zanosila, se je v meni prvič pojavila želja, da na sebi preizkusim duhovno teorijo, ki pravi, da so vse okoliščine našega življenja samo zrcalo tega, kar nosimo v sebi – so odraz naših miselnih vzorcev in s tem vibracije, ki jo oddajamo.

Ta teorija me je sprva močno razjezila, ker je od mene zahtevala, da si priznam, da sem popolnoma odgovorna za svoje življenjske okoliščine in da mi nihče drug ne more zagotoviti nebolečega in radostnega poroda. Ko sem opustila prvo fazo jeze nase, je prišlo obdobje konstruktivnega razmišljanja. Spomnila sem se, da sem že od mladih let govorila mami, da »bi jaz že imela otroke, če ne bi bilo treba roditi«.

Pismo je dr. Samuel Hahnemann okrog leta 1800 napisal bolniku, krojaču v Gothi, ki je umrl leta 1851 v 92. letu starosti. Njegovi nasveti bolniku so aktualni tudi v današnjem času: 

Moj dragi gospod,

res je, da odhajam v Hamburg, vendar ne skrbite zaradi tega. Če ne boste godrnjali zaradi par grošev, kolikor vas bo stalo pismo, se vedno lahko obrnete name, tudi ko bom tam. Samo napišite moje ime in pod njim Hamburg in vaše pismo me bo našlo.

Sodobni človek živi v iluziji-utvari. Beseda utvara se nanaša na varanje čutov, na sanjsko podobo ali predstavo, ki bi jo rad uresničil, ali pa na predstavo ali načrt, ki se ga ne da uresničiti.

Človeka goljufajo njegovo lastni čuti. Ustvarjajo mu utvaro sveta, ki pa sploh ne obstaja. Oblegajo ga z neresnični vtisi. In tega se človek oprime. Premišljuje o vtisih. Sanja o njih in sanje ga zapeljujejo. Končno se pokaže, da njegova pričakovanja izginjajo v dimu in da ni dosegel zastavljenega cilja.

»Draga moja, kar težko te že gledam dneve in tedne, kako samo čemiš v svoji čumnati med skladovnico tebi dragih knjig… Kolikor te poznam, se mi zdi, da si večidel časa v svojem svetu tvojih razmišljanj. To pa je tudi vse, kar opažam. Da, zelo si se zapustila zadnje čase. Sprašujem se, kam je šla vsa tvoja življenjska energija, o kateri si mi včasih večkrat razlagala. Tudi jaz sem se zamislil nad tabo, ne samo ti,« je bil zaskrbljen njen prijatelj, ki jo je zelo dobro poznal.

Skušala ga je pomiriti: »Ah, prijatelj moj dragi, vsak dan pač ne prekipevam od dobre volje. Pa saj tudi sam tako kot jaz veš, da so v človeški naravi nihanja razpoloženja, vzponi in padci, enkrat viden napredek, drugič viden upad…«

NJENO VELIČANSTVO - VODA

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie®

Zmotno je mnenje, da o vodi vemo vse. Večina ljudi jo obravnava kot samouveuvno, kot naravni vir, ki nam je na voljo za pitje, umivanje, kuhanje. Teče iz naših pip in le kadar je dobava reducirana, se v pomanjkanju udobja spomnimo na blagre, ki nam jih voda v življenju omogoča. Dobesedno nam pada z neba in kadar je deževnih padavin premalo, si za kmetijske, vrtnarske in vrtičkarske potrebe  pomagamo z namakanjem in tako koristimo vodne zaloge.

Pozimi smo (bili) v naših krajih vajeni snežnih padavin, poleti soparnih dni. Vemo, da je pitje zadostnih količin vode za zdravje organizmov potrebno. Kakšen je naš odnos do vode in kako z njo ravnamo, kaže, kako malo poznamo njeno dušo, njeno inteligenco in njen pravi pomen za življenje. Prepričani smo, da ima voda tri agregatna stanja - trdno, tekoče in plinasto.

Kdor želi po Poti, mora biti o teh silah poučen, kajti drugače lahko doživi mnogo oviranja in zaustavljanja na poti k Bogu v sebi. Pri demonih, o katerih bomo govorili na tem mestu, ne gre za netelesne prebivalce astralne sfere (pokojnike), ampak za demone, ki so v vsakem človeku. Mirno in brez pretiravanja lahko rečem, da je vsak zemeljski človek »napaden ali obseden od demonov«. Demonično v nas je tisto, kar je v človeku zlo, nečisto in grešno, kar izvira iz našega lastnega bistva. Obsedenost pa so moči, ki se človeka polastijo od zunaj in vdrejo vanj.

Demonsko je torej v nas negativna vsota vseh življenj (inkarnacij), ki so predhodno živela v našem sedmernem sistemu in ki se kot skupek določenih napetosti nahaja v naši podzavesti. Naš sedmerni sistem torej vsebuje številne in najrazličnejše obremenitve. Sprejeli smo jih na poti neskončnih potovanj skozi ta svet nasprotij v različnih okoliščinah, občutenjih, mislih, delovanjih in izkušnjah. Vsak človek je zaposlen s tem, da kreira nove negativne, to pomeni še prikrite napetosti In vse te najrazličnejše napetosti tvorijo naše osebno astralno polje, v katerem živimo, ozračje, v katerem dihamo kot posamezniki. Če gledate v oblake boste videli številne podobe in obraze. Če v to gledate dalj časa, potem se spreminjajo, so zli in brez obličja in so nekam motni V njih je nekaj nerealnega. Podobni so negativnim, nerealnim sanjam.

Morda bo kdo, ki me pozna, sedajle pomislil, da bom naredila promocijo za svojo stran na Facebooku. Pred približno štirimi leti mi je bilo v nekem trenutku vsega dovolj. S komerkoli sem se pogovarjala, vedno je bilo vse obarvano nekam negativno. Samo ljubo pritoževanje nad vsem mogočim, kako mi v življenju nič ne uspe, česarkoli se lotim, mi spodleti, sploh ne vem, kaj ves čas delam narobe, ni denarja, ne morem shujšati, ne dobim dobrega partnerja, s svojim se ves čas kregava, otroci so nemogoči in podobno.

Pa ne govorim o težavah svojih klientov, od katerih se kot terapevt seveda čustveno distanciram, da lahko kakovostno opravljam svoje delo. Taka je bila tematika pretežnega dela mojih zasebnih pogovorov s prijatelji in znanci.

Pojav večkratnih osebnosti
Trditve o snovi kot prepričljivem prividu se seveda marsikomu zdijo čista fantastika ali filozofija brez stvarne podlage. Potrditve teh trditev pa vendarle obstajajo! Da ne gre za golo fantaziranje, priča pojav večkratnih(multiplih) osebnosti. O tem na primer pišeta Mark Turnbull in Daniel Goleman.

Gre za resnično osupljiv, neobičajen pojav psihološke motnje »razcepljene osebnosti« (split personalities), o katerem psihologi poročajo že vsaj sto let:v istem bolniku, v istem telesu torej, se lahko nahajata dve ali tudi več (tudi deset) popolnoma različnih osebnosti, ki v skladu z zunanjimi prožilci prevzemajo nadzor nad telesom. Vsaka osebnost ima popolnoma drugačne osebnostne, značajske in telesne (!) lastnosti.

Ali sem že prestara? Za karkoli že.
Od začetka smo se morali boriti z 'saj si še premlada', zdaj sem pa že počasi na točki, ko se moram boriti z 'saj si že prestara'. Ja, vmes pa tudi nimamo prav veliko lufta, pa še tako hitro mine, da ko se ozreš, ne veš kdaj je šlo. A vse je odvisno od točke našega opazovanja ali točke našega fokusa.

Morda sem res prestara, da bi sama šla v peskovnik in se igrala z lopatkami. A zanimivo, da nisem prestara, da to isto naredim s svojimi vnuki, ki ne vem, če jih bom sploh kdaj imela, saj moj sin že zdaj govori, da ne bo imel otrok, da noče v ta svet spravljati novih nedolžnih bitij (komentarju, da ga razumem, se vzdržim!). No, pa vendarle, tudi z vašimi otroci in vnuki se grem lahko igrat, ni problema, še z velikim veseljem, saj so mi mali raziskovalci, še nezapackanih misli, zelo všeč in se rada z njimi menim.

V poročilu, ki temelji na analizi podatkov iz 114 držav, piše, da se odpornost na antibiotike nevarno povečuje že na vseh območjih sveta. Svetovna zdravstvena organizacija svari, da to predstavlja globalno nevarnost. Poročilo se osredotoča na sedem različnih bakterij, ki so odgovorne za pljučnice, driske in infekcije krvi. Dva ključna antibiotika ob omenjenih obolenjih v nekaterih državah ne učinkujeta več na polovici bolnikov. 

Keiji Fakuda, namestnik vodje Svetovne zdravstvene organizacije, opozarja, da če pri uporabi in zlorabi antibiotikov ne bo hitrih sprememb, bo svet na poti v tako imenovano postantibiotinčno ero, v kateri bi lahko običajne infekcije in za zdaj nenevarna obolenja ponovno ubijali.

Čas je, da modrost iz samostanov, templjev, gora, pride k nam. V naše domove, mesta in vasi, v naša Srca. Resnica je neprijetna, ampak preberite do konca. V samo prejšnjem stoletju smo v vojnah pobili preko sto petdeset milijonov ljudi in pohabili na sto tisoče otrok. Je to življenje vas vprašam. Imam tudi jaz prste vmes, se moram vprašati.

Samo zato ker smo toliko lakomni in polni sami sebe da ob žeji, ne znamo spiti kozarec vode iz pipe ampak se postavljamo s plastenko cukraste pijače. Mar nam je, če ob takih naših dejanjih ubijamo in pohabljamo tisto živo bitje, ki kot navdih čiste narave plava v oceanu. Resnica ni vedno prijetna, a moramo razumeti, da s popolnoma vsakdanjimi neozaveščenimi dejanji in odločitvami sejemo strah in trpljenje med živa bitja tega sveta. Ni izgovorov.

Najboljša možna voda za zdravje človeka

Alkalna ionizirana voda je močan naravni antioksidant, ki v telesu nevtralizira škodljive proste radikale, z obilo kalcija in magnezija pa odpravlja zakisanost telesa, zato je najboljša možna voda za zdravje človeka.

Alkalno ionizirano vodo proizvaja ionizator vode PurePro® JA-703, ki je najsodobnejši dosežek pri obdelavi vode. Odlikuje ga inovativna tehnologija sedmih s platino oslojenih elektrod iz 99,97 % čistega titana. Večstopenjski filtrirni sistem naprave vodo najprej temeljito prečisti, nato pa jo v ionizacijski celici, ki je plod najnaprednejše japonske tehnologije, loči na alkalno ionizirano vodo in kislo ionizirano vodo. Pri tem se na elektrodah proizvaja aktivni vodik, ki je močan naravni antioksidant in v telesu nevtralizira škodljive proste radikale. Prosti radikali so vzrok degenerativnih bolezni, hitrejšega staranja in številnih zelo hudih obolenj.

Tople, vlažne pogoje, ki bi na Marsu lahko nudili pogoje življenju, je izpodrinila nenadna klimatska sprememba, ki so jo zaznamovale divje vulkanske aktivnosti in druge geološke aktivnosti.

Do takšnih ugotovitev je prišla mednarodna skupina znanstvenikov na podlagi opazovanj Esinega vesoljskega plovila Mars Express in Nasinih roverjev Spirit in Opportunity, ki se že več kot dve leti nahajata na Rdečem planetu.

Vsak človek je v življenju iz trenutka v trenutek postavljen pred izbiro. Kaj in kako bo izbral je njegova svobodna volja. Kdor izbere pravilno vzstopi v krog zmagovalcev, kdor izbere napačno naj se iz tega kaj nauči in poskusi znova.

Človek se tako iz dneva v dan srečuje z ovirami tega sveta. Ovire pa so pravzaprav bridki blagoslov boga našega očeta, ki nas vodi od trpljenja do razsvetljenja. Človek je bitje svobodne izbire in kdor sledi poti ljubezni, miru in zadovoljstva, ta bo izpopolnitev tudi dosegel, kajti ljubezen, mir in zadovoljstvo so vzvišena stanja našega notranjega bitja, ki je popolno v vsakem pogledu.

Svet gradijo podobe v zavesti
Iz primerjave različnih vidikov zavestnega delovanja lahko izluščimo marsikatero pomembno podrobnost in odkrijemo kako tančico zavesti. Tu lahko navedem tri zgodbe - načine dojemanja sveta - ki so si med seboj zelo podobne, pa vendar se njihova ozadja bistveno razlikujejo.

Prva različica zgodbe je običajno, zavestno doživljanje v budnem stanju. Takrat si prepričan, da gre za resnično dogajanje, podprto s čutnimi dokazi. Svetloba, ki osvetljuje zunanje predmete in se odbija v tvoje oko, prihaja od naravnega vira – sonca ali od umetnih virov.Svetloba se preko posrednika – oči, ki vzbujajo možgane – pretvori v slike, ki naj bi bile odraz zunanjega sveta. V dogajanjih si udeležen s svojim telesom, ki se ga v celoti zavedaš.

Resnična zgodba

Andreja, poročena 30 let. Njen mož glasbenik je bil zelo veliko odsoten, saj je igral na raznoraznih zabvah, dogodkih in užival v družbi lepih deklet, njo pa kritiziral, da je nesposobna in debela.

Andreja je večino vikendov, preživela doma, prala, likala, kuhala in skrbela za otroke. Vedela je, da jo mož vara in to jo je žalostilo,  in jo spravljalo v depresijo, zaradi česar je bila večino časa nesrečna, kar se ji je kazalo tudi na zunanjosti. Zaprla se je vase, bala se je novih in novih kritik, na račun njene nesposobnosti in primerjanja, kako so druge lepe ženske.  Zredila se je, počutila se je nemočno,  počutila se je naljubljeno in nevredno.

Če se boste pred otrokom po naključju ali celo namerno sporekli s partnerjem, mu lahko povzročite stres, ki vodi v fiziološke bolezni. Starši, ki se prepirajo, lahko negativno vplivajo na duševno zdravje otrok, raziskovalci pa zdaj trdijo, da lahko prepiri povzročijo tudi fiziološke spremembe.

Znanstveniki z univerze University of Rochester (New York) so preučili 206 otrok, večinoma belcev, ki so bili izpostavljeni simuliranemu telefonskemu prepiru med njihovimi starši. V njihovi slini so merili spremembe glede prisotnosti kortizola, hormona stresa.

Vedno znova se vračam nazaj v preteklost in obujam kako je bilo.
Obujam stare rane in iščem njihovo ponovitev v sedanjosi.
Vedno znova sem ogrožena zaradi preteklosti, ne znam popustiti in iti naprej. Pa se sprašujam kaj me zadržuje tam.

Ne znam odpuščati stare grehe pod pretvezo, da sem samo previdna in hočem biti sigurna, v resnici pa ne ne znam sprejemati ljubezni in vztrajam v okoliščinah, kjer mi moj ego lahko vedno znova zadaje bolečine.
Bojim se spustit, nenehno se oziram nazaj za smernice za naprej. Bojim se, strah me je, ker ne zaupam.