Čas je, da modrost iz samostanov, templjev, gora, pride k nam. V naše domove, mesta in vasi, v naša Srca. Resnica je neprijetna, ampak preberite do konca. V samo prejšnjem stoletju smo v vojnah pobili preko sto petdeset milijonov ljudi in pohabili na sto tisoče otrok. Je to življenje vas vprašam. Imam tudi jaz prste vmes, se moram vprašati.

Samo zato ker smo toliko lakomni in polni sami sebe da ob žeji, ne znamo spiti kozarec vode iz pipe ampak se postavljamo s plastenko cukraste pijače. Mar nam je, če ob takih naših dejanjih ubijamo in pohabljamo tisto živo bitje, ki kot navdih čiste narave plava v oceanu. Resnica ni vedno prijetna, a moramo razumeti, da s popolnoma vsakdanjimi neozaveščenimi dejanji in odločitvami sejemo strah in trpljenje med živa bitja tega sveta. Ni izgovorov.

Ni potrebno, da si izobražen, niti en dan šole ne potrebuješ, da bi vedel. Samo opazuješ, greš v trgovino in opazuješ. Nekdo kupi plastično igračo, ki izvira iz države, kjer je izkoriščanje, onesnaževanje, oboroževanje na vrhuncu. Saj če bi jo kupil v tem mesecu v tej trgovini samo ta posameznik, to še ne bi bila katastrofa. A vendar, nam hitro postane jasno, da to počno milijarde posameznikov po celem svetu. Si eden izmed njih?

A tudi ti financiraš oboroževanje in onesnaževanje in uničevanje našega planeta? Pa še to iz popolnoma neuravnovešenega razloga, da se odkupiš hčerki, ker si v enem mesecu le tri dni dejansko z njo! Je to življenje? In potem živimo v neki državi in naši policaji lovijo kriminalce. Ampak oglasi se stric iz ozadja, ki pa dejansko posredno vodi naš institucionalni sistem in pravi, vse tiste nam boste izročili. In na koncu prefinjeno ali odkrito le pokimaš z glavo.

Je že bilo obdobje v človeški zgodovini, ko je bilo več suženjstva kot danes. Velika večina ljudi dela samo zaradi tega, ker mora delati in ne zaradi tega, da bi s svojim delom pripomogla, k boljšemu življenju sebe, družine in skupnosti v kateri živi. Dela de'la, ki jih je prisiljen delati in ne tista, ki prinašajo veselje in zadovoljstvo in dobrobit za okolje v katerem živimo. Imamo sisteme za pravičnost, ki so le pesek v oči.

Koliko je bilo stavk v novejšem času, ki so le spletke vodstvenih struktur in ovce pač sledijo. Ko izčrpana delavka ne bo mogla plačati položnice, ne bo nobenega nikjer, prišli bodo in v vaš dom vstopili kot šerifi, vam zarubili kar se jim bo pač zahotelo, vem ker sem to doživel. Koliko je revolucij, ki so bilo dejansko samo igrice peščice mož in so korist prinesle le njim ostalim pa trpljenje, bolečine in smrt.

Ne pišem tega, da bi komurkoli vlival občutek krivde. Nikakor. Kar smo storili smo storili. Škoda je narejena. Našim otrokom zapuščamo peklenske razmere za življenje. Ampak ustaviti se moramo. Ne jutri, zdaj ta trenutek se moramo ustaviti. Politika ali ne vem kdo ne išče rešitve, na njih se ne moremo zanašati, to so ljudje, ki so najmanj ozaveščeni. Samo mi posamezniki smo tisti, ki dejansko lahko nekaj naredimo.

In tukaj nastopijo neprijetnosti, ki jih ne maramo. Ljudje bežimo od stvari, ki so neprijetne in kot magnet nas vleče v drugo stran, kot čebele na cvet. Da se ustavim v norosti, je namreč potrebno narediti spremembe. Pa čeprav samo nekaj malenkost drugače, ampak potrebno je to dejansko narediti drugače kot sem to storil včeraj.

Seka se deževni gozd za to, da sadijo palme in jaz uporabljam palmino to in palmino tisto in sedaj je potrebno narediti spremembo, ne uporabljati več teh proizvodov. Iskati alternativo. Ste že kdaj videli piščance na kakšni farmi v tistih betonskih halah s posebno umetno svetlobo in temperaturo in vlažnostjo, da o krmilih ne izgubljam besed, ko v osemintridesetih dneh iz enodnevnega piščančka zraste v nekaj kil težko gmoto »mesa«.

V večini samo iz enega vira prihaja piščančje meso v vse trgovske centre v Sloveniji. A mislite, da ti ljudje skrbijo za vaše zdravje ali pa mogoče za dobrobit teh trpečih živali.

Ja, to pa je sedaj neprijetno, narediti spremembo, kajti ko je robotek enkrat sprogramiran, da nekaj počne, je potreben nov program, da bi delal nekaj drugega ali pa mogoče zavest in zavestna dejanja brez programov.
Ne potrebujemo nobenih društev, zavodov, institucij, potrebujemo samo Srce.

Ko boste srčno pričeli s spremembami pri sebi, boste videli magičnost Obstoja. Hitro se bo zgodilo, da boste spoznali nekoga iz vaše bližine ki pričenja ozaveščeno življenje tako kot vi. Vem ker se je zgodilo tudi meni in drugim s katerimi se že družimo v tej smeri in iščemo Pot.

Hvala, naj iz vas zasije svetloba ozaveščenega Bitja.

Miro Župan