V poročilu, ki temelji na analizi podatkov iz 114 držav, piše, da se odpornost na antibiotike nevarno povečuje že na vseh območjih sveta. Svetovna zdravstvena organizacija svari, da to predstavlja globalno nevarnost. Poročilo se osredotoča na sedem različnih bakterij, ki so odgovorne za pljučnice, driske in infekcije krvi. Dva ključna antibiotika ob omenjenih obolenjih v nekaterih državah ne učinkujeta več na polovici bolnikov.
Keiji Fakuda, namestnik vodje Svetovne zdravstvene organizacije, opozarja, da če pri uporabi in zlorabi antibiotikov ne bo hitrih sprememb, bo svet na poti v tako imenovano postantibiotinčno ero, v kateri bi lahko običajne infekcije in za zdaj nenevarna obolenja ponovno ubijali.
Svetovna zdravstvena organizacija meni, da bi bilo treba razviti več novih antibiotikov ter da bi tako vlade kot posamezniki morali storiti korake v smeri upočasnitve procesa do postantibiotične ere.
V poročilu, ki temelji na analizi podatkov iz 114 držav, piše, da se odpornost na antibiotike nevarno povečuje že na vseh območjih sveta. Svetovna zdravstvena organizacija svari, da to predstavlja globalno nevarnost. Poročilo se osredotoča na sedem različnih bakterij, ki so odgovorne za pljučnice, driske in infekcije krvi. Dva ključna antibiotika ob omenjenih obolenjih v nekaterih državah ne učinkujeta več na polovici bolnikov. 
