Pojav večkratnih osebnosti
Trditve o snovi kot prepričljivem prividu se seveda marsikomu zdijo čista fantastika ali filozofija brez stvarne podlage. Potrditve teh trditev pa vendarle obstajajo! Da ne gre za golo fantaziranje, priča pojav večkratnih(multiplih) osebnosti. O tem na primer pišeta Mark Turnbull in Daniel Goleman.

Gre za resnično osupljiv, neobičajen pojav psihološke motnje »razcepljene osebnosti« (split personalities), o katerem psihologi poročajo že vsaj sto let:v istem bolniku, v istem telesu torej, se lahko nahajata dve ali tudi več (tudi deset) popolnoma različnih osebnosti, ki v skladu z zunanjimi prožilci prevzemajo nadzor nad telesom. Vsaka osebnost ima popolnoma drugačne osebnostne, značajske in telesne (!) lastnosti.

Ob menjavah osebnosti, ki so običajno trenutne in se izražajo v značaju, mimiki in psihofizičnih lastnostih, se zgodijo tudi drastične spremembe na telesu – zunanjost se lahko popolnoma spremeni. Ena osebnost na primer boleha za močno kratkovidnostjo ali barvno slepoto, druga pa – z istimi fizičnimi očmi – odlično vidi. Materina znamenja, brazgotine ali različne kožne posebnosti ter posebne telesne poteze v hipu izginejo ali pa se pojavijo iz nič. V posameznih primerih se bolnik v hipu spremeni iz desničarja v levičarja, izgubi nekatere intelektualne kvalitete in talente ali pa jih pridobi. Ena osebnost na primer odlično obvlada kak tuji jezik, o katerem se drugi ne sanja. Pred trenutkom bolan, na primer z alergijami ali epilepsijo obremenjen človek se spremeni v popolnoma zdravega; tudi reakcije na posamezna zdravila so lahko od ene do druge osebnosti popolnoma drugačne. Do spremembe fiziološke slike lahko pride sredi izvajanja nekega procesa v telesu predhodne osebnosti, na primer sredi pijanosti ali prebave. Skratka, celotna podoba človeka se zamenja, kot bi preklopil na drug program. Da se lahko preklop na drugo osebnost tako drastično in tako hitro odrazi na telesu istega človeka, je za tradicionalno gledanje na telo preprosto nepojmljivo. Očitno je nekaj narobe z našimi predstavami o telesu in odnosu osebnost-telo.

Motnja multiple ali razcepljene osebnosti največkrat nastane v otroštvu kotposledica dolgotrajne duševne travme, ki običajno sledi hudi psihični ali telesni zlorabi. Po eni teoriji se um razcepi na dvoje in v kritičnih trenutkih pobegne iz ene osebnosti v drugo, ki je bolje prilagojena neprijetni vlogi. Po drugi teoriji um ustvari drugo, nedotaknjeno osebnost kot posledico spoznanja, da je izvirna osebnost resno okvarjena. Kot bi na trdem disku računalnika poleg okvarjene podatkovne particije ustvarili še novo, zdravo.

Opisani pojav, ob katerem se velja resnično zamisliti, v povsem drugačno luč postavlja sedanje predstave o nespremenljivem značaju snovnosti in priča, da je sedanje pojmovanje telesa očitno neustrezno. Osebnost in telo, bolj rečeno predstava o telesu, sta očitno bolj povezana, kot se je zdelo doslej. Dejstva kažejo, da je vloga zavesti bistveno večja, kot si predstavljamo. Nekateri raziskovalci pravijo, da so spomin, izkušnje in prepričanja osebnosti vtkani v sleherno celico telesa; s spremembo osebnosti se vsi navedeni v hipu spremenijo in v skladu s tem zamenjajo biološko strukturona celični in molekularni ravni. Opisani pojav kaže, da o umu vemo še zelo malo in da fiziološki videz ni nekaj trajnega in neodvisnega, temvečposledica zavestnih pojavov. Očitno lahko z močjo miselne predstave menjamo strukturo na fizični ravni.

Toda če se ta pojav zgodi nezavedno, se lahko na pobudo izvede tudi zavestno, z močjo volje! To odpira povsem novo področje zdravljenja: z ustrezno močnim prepričanjem je torej mogoče zavestno spremeniti stanje poljubnega organa in ga ozdraviti. Tu sta možna vsaj dva načina: hipnoza in vizualizacija. Vizualizacija deluje, ker um ne more razločevati med resnično sliko in vizualizirano sliko. Če je vizualizacija zelo živa in traja dovolj dolgo, se telesne celice prilagodijo tistemu, kar »vidi« um.

Zgornji pojav jemlje verodostojnost prepričanju o nespremenljivosti, objektivni naravi in resničnem obstoju snovi. Govori v prid trditvi, da je snovna pojavnost, tako kot vse drugo, privid.

KONEC

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si