NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 16-sep
  • Stephen Turoff – Individualne terapije
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 17-sep
  • Bralna čajanka

  • sreda 18-sep
  • Motivacijske misli za lepo življenje
  • Bi nam morali biti naši otroci hvaležni
  • Je res vsaka stvar za nekaj dobra?
  • France Štiglic: Med ustvarjalnostjo in ideologijo

  • četrtek 19-sep
  • Uradni trening z lipicanci

  • petek 20-sep
  • Vesela trgatev na Krasu, s potepanjem in osmico

  • sobota 21-sep
  • Šola zmajeslovja: Uvod v zmajeslovje

  • nedelja 22-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 23-sep
  • Viljem Gogala: Potopis

  • torek 24-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 25-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 26-sep
  • Svetovni dan turizma

  • petek 27-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 28-sep
  • Lurd - Camino - Montserrat...popotovanje

  • nedelja 29-sep
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 30-sep
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • torek 01-okt
  • 19. Festival za tretje življenjsko obdobje
  • Skupina za izkustveno delo s čustvi

  • sreda 02-okt
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • četrtek 03-okt
  • 11. EFSMA kongres medicine športa
  • Obvladovanje in umirjanje stresa ter tesnobe z uporabo tehnik dihanja, čuječnosti, usmerjenega gibanja, sproščanja, meditacij

  • petek 04-okt
  • Gledališki tečaj

  • sobota 05-okt
  • Jestival okusov in umetnosti

  • nedelja 06-okt
  • Oktobrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 07-okt
  • Spomin na Luizo Pesjakovo

  • torek 08-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • sreda 09-okt
  • Svetovni dan pošte v Muzeju pošte in telekomunikacij

  • četrtek 10-okt
  • Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino ESVM / IVA
  • Ezoterična Indija

  • petek 11-okt
  • Abonma Veličastnih 7 2019/20

  • sobota 12-okt
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma
  • Koncert DEVA PREMAL & MITEN in MANOSE Koncert »On the Wings of Mantra«

  • nedelja 13-okt
  • Z igro do dediščine v TMS 2019

  • ponedeljek 14-okt
  • Marko Ogris: Kako je človeku biti drevo?

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kasetarji   
    nedelja, 22. julij 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    »Kako ste že rekli včeraj v intervjuju na radiu tistim, ki kar naprej govorijo eno in isto? A veste, da sem jaz danes slišala kar dva taka!« je vprašala gospa poznih srednjih let, očitno ena izmed množice oboževalk češkega pisatelja Michala Viewegha v klubu Cankarjevega doma z njegovo že deseto v slovenščino prevedeno knjigo v roki, čakajoča v dooooolgi vrsti na avtorjev podpis. Sem ji obljubila, da napišem kolumno o njih, kajti o kasetarjih je treba pisati. Da jih pravočasno prepoznamo in se umaknemo pred njimi.

    Kasetarji so ljudje različnih spolov in starosti, pripadniki vseh verstev in tudi ateisti, vseh mogočih narodnosti, s kožo bele, rumene ali čokoladne barve. Bivajo povsod in utrujajo na enak način: S tem, da meljejo kar naprej eno in isto. S komer koli so, vedno govorijo le o sebi, svojih boleznih, svojih problemih, svojih opažanjih, svojih jezah in užaljenostih, svojih …

    So potemtakem monološki tipi, ki druge zmorejo vključiti v pogovarjalni horizont zgolj kot poslušalce, ne pa kot enakovredne sogovornike. Delujejo, kot bi imeli v glavi kaseto. Ko najdejo žrtev, ki jih bo poslušala, samo pritisnejo na gumb in že zavrtijo svojo najljubšo melodijo: Kako se jim godi krivica, kaj so drugi rekli in kaj mislili (oni namreč vedo tudi to, kaj drugi mislijo, čeprav nimajo sposobnosti uvida v njihove možganske vijuge), kaj bi drugi morali, pa niso, kakšno bolezen imajo, kako jim partnerji in/ali otroci povzročajo težave, kako trpijo v službi in tako dalje v tem smislu.

    Pred kasetarji se najbolje zaščitimo tako, da nismo njihovi poslušalci in gledalci. Ker radi pišejo elektronska pisma, nastavimo geslo za njihovo blokado. Ko telefonirajo, jih čim prej prekinimo. Rečemo, da zvoni drug telefon. Gremo s prenosnim telefonom do vhodnih vrat in pozvonimo ter povemo, da ne moremo več poslušati, ker smo dobili obisk. Ko jih zaslišimo po radiju, takoj spremenimo program ali pa radio kar ugasnemo. Oj, kako se bo prilegla tišina! Enako ravnamo, če jih uzremo na televizijskem ekranu. Ugasnemo televizijo. V časopisju ne beremo njihovih govorov in »pogovorov«. In tako naprej.

    Lahko reči, težje storiti! Težje je storiti, če nimamo sebe dovolj radi in pristajamo na vlogo žrtve. Tedaj se je treba ukvarjati najprej s samim seboj, s svojo samopodobo … Garanje in disciplina sta edino zagotovilo, da nam bo uspelo spremeniti pogled nase in si priznati (večjo) vrednost. Težko je pobegniti pred kasetarji, če so naši bližnji. Če so to otroci, vedimo, da smo za njihovo ravnanje vedno odgovorni starši. Torej se moramo spet spopasti sami s seboj pa z odnosom do partnerja. Če je kasetar partner/ica, priporočam dvoje. Da se iskreno, globoko zazremo sami vase in se vprašamo, ali smo v razmerju s kasetarjem zadovoljni. Če ugotovimo – »Resnica nas bo osvobodila,« uči Sveto pismo --, da nismo, ukrepajmo. Če je zares zelo hudo in iste kasete pojejo že vrsto let, odidimo. Če je še upanje, kar pomeni, med nama obstaja občutje pripadnosti in ljubezni, se pogovorimo. Po možnosti v prisotnosti psihoterapevta. Denar, vložen v izboljšanje partnerskega odnosa, je najboljša naložba v življenju. 

    Kaj pa, če gre za naše ostarele starše? Teh pač ne moremo zapustiti, ker če bomo odšli iz nerazrešenega odnosa z njimi, njihov glas v naši duši ne bo utihnil, kasete se bodo vrtele še kar naprej, čeprav kasetofona ne bo več v bližini. Ezoteriki pravijo, da si vsaka duša sama izbere starše, ki se jim bo rodila. Zato, da se bo naučila, kar se naučiti mora. Potemtakem nam preostane predvsem opazovati, opazovati in še enkrat opazovati. Ne biti poslušalec kasete, temveč opazovalec svoje reakcije na predvajano vedno eno in isto pesem. Kasetar razumimo kot ogledalo, ki odseva našo zrelost. Kot je zapisal modri Eckart Tolle v Novi zemlji: Če mislite, da ste (že) razsvetljeni, pojdite za teden dni živeti k svojim staršem. Kajti najtežje je razkleniti vzorce, v katerih živimo že vse svoje življenje. Najtežje.

    Izkušnje s poslušanjem kasete bližnjega bitja so me že veliko naučile. Ampak vsak dan znova dobim potrditev, da imam še možnost za napredek. Ki jo želim izkoristiti. Oj, saj sem že veliko modrejša in vem, da je čista resnica, ko zaslišim jezen glas ob sebi: »Ti ni treba vsega reči, bi se lahko ugriznila v jezik.« Čista resnica, priznam! In se skušam večkrat ugrizniti vanj. Kadar sem v stanju zavedanja, mi to uspeva. Ko zavedanje popusti – sem utrujena, raztresena, drvim na kakšno prireditev, ki jo vodim, ali hitim k vnukom, na primer – se sproži moja reakcija. Kajti sama ne agiram na kasetarski način. In tudi reagirati mi ne bi bilo treba, vem. Kadar to vseeno naredim, se izprašam, kaj me je najbolj ujezilo. In ugotavljam, da največkrat tole: Da naj bi se bila jaz ugriznila v jezik, kasetar pa ne. Lepa reč, meni pridiga, kar zanj ne velja. Tega pa ne prenesem!

    Hopla, kdo tega ne prenese? Moj JAZ. Torej je problematičen ta, ne pa kasetar. Če bi bil ta jaz manjši, ego utišan, ne bi bilo nobene težave. Torej, Mančica? Manjšaj ego! Kako? Z zavedanjem, saj druge poti ni. Amen.

    Uči se, je drugo sporočilo. Kolikokrat slišimo ljudi tožiti, kako osamljeni so, nihče se noče pogovarjati z njimi, redko kdo pride na obisk ... Opazovanje kaže, da so med temi ljudmi pogosto prav kasetarji. Ker je njihova značilnost nereflektiranost -- svojega ravnanja niso sposobni opazovati, ga ne opazijo in zato ga tudi spremeniti ne morejo – ne zmorejo kakovostnih odnosov. Ker ne znajo bivati dialoško. Jih drugi ne zanimajo, saj so obsedeni s svojimi težavami in s predvajanjem lastne kasete. To si vrtijo pogosto, pogosto v sebi premlevajo eno in isto – kako je bilo, pa kakšna krivica … – fiksirajo preteklost in ne zmorejo polno živeti v sedanjosti. Zato tudi ne morejo vključiti drugih ljudi v TUKAJ in ZDAJ. Aktualen primer: Referendum o arbitražnem sporazumu. Njegovi nasprotniki izhajajo iz preteklosti (čeprav so jo nekateri med njimi sami odločujoče sooblikovali!). Sama sem se pred notranjo odločitvijo, ki jo bom obkrožila na referendumu, pogovarjala s tistimi, ki imajo prihodnost v očeh. Z mladimi ljudmi. In sem slišala, kar so mi rekli …

    Naj za konec povzamem družinskega terapevta Jasperja Juula, katerega dragoceno delo Družine s kronično bolnimi otroki smo dobili v slovenščini: Sposobnost vzpostaviti dialog ne izhaja iz ljubezni, temveč iz izkustva – in vse dokler bodo vzgojo otrok (ali učencev ali državljanov) sestavljali starševski (ali učiteljski ali politični) monologi, ne bo šlo drugače, kot da se v dialogu starši (ali učitelji ali politiki ali …) urijo tukaj in zdaj. Da je potrpljenje božja mast, pa itak vemo.

    Manca Košir

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • /slike/photo/14247/
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Kasetarji | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,38 seconds