" Torej, zgradimo mesto ali stolp, katerega vrh bo segal do neba." (1. Mojzes 11, 4) Stara svetopisemska zgodba o gradnji stolpa v Babilonu kaže na nekaj, kar je zelo značilno za človeka, padlega in božanskega reda. To sporočilo Geneze izraža nekaj globoko zasidranega v dušo človeštva, kar je še dandanes prav tako pomembno, kot je to bilo nekoč.
Le kdo se ni ob vseh nebotičnik v svetu, ob nebo segajoči gradnji sodobnih velemest nehote spomnil zgodbe o babilonskem stolpu. Že od nekdaj so ljudje težili navzgor. V preteklih sto letih je to postalo še posebaj očitno. Velemestne steklene bančne stavbe so zaznamovale čas.
Z Babilonom pa ne enačimo le gradnje našega obdobja. Tudi zelo nenavadni vesoljski poleti s posadko na Mesec ali pa s sondami proti Marsu in Veneri spominjajo nanj. Ta pionirska dejanja imajo čisto drugačne razsežnosti kot naprimer odkritje Amerike, kajti tedaj je šlo le za osvajanje zemlje, za trgovske poti, razmerja moči in za širjenje krščanstva. Nasprotno pa projekti vesoljskih poletov kažejo na to,da se človeštvo pripravlja podrediti si demistificirano nebo.
Natačno vzeto gre gradnja babilonskega stolpa našega časa še mnogo dlje, mnogo bolj je načelno povezana z našim obdobjem, z duhom našega časa. Življenje v sodobnem našem obdobjem je odraz tega, kako zelo se je"gradnja babilonskega stolpa" polastila mišljenja in prizadevanja človeštva z vsemi posledicami.
Čarobna beseda, s katero danes izražamo evolucijsko prizadevanje biti enak Bogu ali vsaj za nebeškim kraljestvom na zemlji, se imenuje "rast".
S pojmom rast povezuje človek vedno nekaj pozitivnega. Sprehajalec se spomladi ravno tako kot kmet razveseli novega poganjanja, ker ponazarji življenjsko moč in obljublja bogato žetev. Ravno tako se veselijo starši, če njihovi otroci napredujejo in rastejo. Predvsem politiki se znebijo mnogih skrbi , če gospodarstvo "cveti". Toda rast, ki je dvignjena do gospodarsko-politične maksime ravnanja, do splošnega življenjskega načela, izdaja človeški napuh, slepilo, ki pride dobesedno "pred padcem". Današnji gospodarski razvoj nam nadvse jasno kaže, da ima rast umetno proizvedena in vzdrževana visoko ceno.
Rast je povezana z pridobivanjem energije. Moč, ki je potrebna zanjo, se dobi prek pretvarjanja surovin, ki so nam na razpolago v naravi. Problem pa je v tem, da je njihvo pridobivanje potratno in drago. Stroški, uporaba, račun vse to se zdi najbolj rešeno s cepljenjem atoma, če se ne bi pri tem pojavil nek drug problem: odpadki, ki ostajajo pri pridobivanju, spreminjanju in izkoriščenju energije. Človek mora tam, kjer je v svojo korist posegel v naravo, poskrbeti za ravnovesje med nastajanjem in minevanjem.
Naravno ravnovesje pomeni, da sta v našem življenjskem polju obstajanja nastajanja in minevanja nenehno uravnovešena. Če človek samovoljno poseže v naravno ravnovesje, ne da bi se oziral na naravne zakonitosti, izzove katastrofe, povzroči zastruplenje, smrt in uničenje. Gore smeti uporabnikov, industrijski odpadki, še posebno atomski, so umazana cena življenja na račun narave, na račun večjega dela prebivalcev naše zemlje.
Človeštvo je moralo izkusiti uničenje, samouničenje in smrt, odkar se je oddaljilo od božažanskega reda, odkar je hotelo postati Bog, ne da bi delovalo iz Boga in zanj, in ni postalo le samozavedajoče se, ampak tudi naravnano nase. Izvirni greh božjih stvaritev (ljudi) , ki ga lahko podoživljamo le v prispodobah, zaznamuje tudi naš obstoj, obstoj zemeljskih, končnih bitij, ki pa nosijo v sebi možnost povratka v božje kraljestvo.
Naša egocentričnost, pregrehe človeštva, brezobzirno samovoljno in suvereno delovanje povzroča vse večje uničenje in usihanje življenjskih virov. Preostanki nekdanjih visokih kultur, v času svojega zatona niso spoštovale ne duhovnih ne zemeljskih zakonitosti, še danes pričajo o tem in napovedujejo današnjemu času brezobzirnega izkoriščanja življenjskih moči našega planeta mračno prognozo.
Dobro je , da se zavemo teh pozav. Dobro je tudi, da so v tem polju življenja gibanja, ki se zoperstavljajo temu razvoju in kažejo drugomstran sodobne moderne gradnje balilonskega stolpa ter poskušajo pridobivati in ohranjati življenje. Tudi z ezoteričnega vidika je pomembno, da se zemlja ohrani za človeštvo kot življenjsko in izkustveno polje , kar najdlje je to možno. Tako bo še mnogim dušam omogočeno na dan razodetja najti pot nazaj v božasnki red.
Cilj duhovnega impulza, ki se dotika človeštva, pa sega še veliko dlje. Pri tem ne gre toliko za ponovno vzpostavitev starih možnosti, ampak v prvi vrsti za nove zmožnosti ter za pravilno in zavestno uporabo novih razodetij. Resnica predstavlja barko za tiste, ki ne podaljšujejo za vsako ceno zemeljskega življenja, ampak hočejo izkoristiti nove duhovne možnosti. Ljudi privede do spoznanja, da z nebrzdanim predajanjem zemeljskemu življenju prodajajo svoje nesmrtne duše.
" Torej, zgradimo mesto ali stolp, katerega vrh bo segal do neba." (1. Mojzes 11, 4) Stara svetopisemska zgodba o gradnji stolpa v Babilonu kaže na nekaj, kar je zelo značilno za človeka, padlega in božanskega reda. To sporočilo Geneze izraža nekaj globoko zasidranega v dušo človeštva, kar je še dandanes prav tako pomembno, kot je to bilo nekoč.
