Izvleček iz The Spiritual Life.

Na kakšen način lahko življenjske okoliščine obrnemo v prid duhovnega izpopolnjevanja? Živimo v okolju, ki ga ne moremo spremeniti, vezani na obveznosti, ki jih ne moremo in ne smemo zanemariti, tako da za večino nas problem ni to, “Kakšni so najbolj zaželeni pogoji za duhovno izpopolnjevanje?”, ampak bolj, “Kako lahko duhovno izpopolnjevanje uskladiti z okoljem, ki ga ne morem spremeniti?”

Okolje, v katerega je umeščen človek, je najbolj primerno za njegov duhovni razvoj. To, da si domišljamo, da bi lahko naredili bolje, če bi bili kje drugje, kot pa tu, kjer smo, je le ena od tistih mnogih utvar, ki nas vodijo stran od prave poti. Dejansko, če ne moremo napredovati v svojih sedanjih pogojih, potem lahko mirno rečemo, da ne bi napredovali niti kjer koli drugje.

Spisano v mesecu rožniku 2018 (Aurigo)

»Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane…..
So to preroške besede iz Cankarjeve drame Hlapci, ki jih izgovori pred svojim koncem učitelj Jerman…..?

Drama, ki nam po stoosmih letih izriše rak rano slovenskega naroda, dve etablirani stalnici, ki obvladujeta Slovence že več kot 75 let - že pred I. svetovno vojno, med I. in II. svetovno vojno in zadnjih 27 let - liberalce ino klerikalce, kateri sami sebe povzdigujejo na piedestal materializma ali drugače: »Klerikalci in liberalci, oboji, ki bi svojo dušo takoj hudiču prodali za denar, mamonu! Preveč požrešnosti in pogoltnosti tudi po stotih letih.
Ivan Cankar je bil res socialist. Rdečo vrtnico si bi nadel v gumbnico. Vrtnica, ki je roža srca in lotos iz Tivolija, ki predstavlja um ali deset tisočero cvetov, ko se odpre v svoji lepoti.

Predstavljajte si, da ste v hiši. To je običajna hiša, ki ima dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico, spalnico in tu običajno živite. Nekega dne pa odkrijete, da so tukaj še ena vrata in ta vrata vodijo navzdol v klet. In tam, v kleti, je veliko stvari. Precej temno je, zato ne vidite dobro, veste pa, da so tam verjetno kakšne strašljive živali, kot so podgane in netopirji. Ob šibki svetlobi vidite, da so tam tudi neke stvari, precej stvari; mogoče so tam stara pisma, dnevniki, igrače našega otroštva, nekaj hrane in vina. 

Pozabili ste, da je to klet in zdaj ste jo spet našli. Seveda veste, o čem govorim. Govorim o nekem odkritju, ki se je zgodilo nekaj sto kilometrov proč od tukaj, na Dunaju - o psihoanalizi. Odkritje dejstva, da obstaja cel svet v nas samih, o katerem vemo zelo malo. In če začnemo raziskovati ta svet, bomo izvedeli dosti več o sebi, o tem, kako delujemo in kakšna oseba smo.

Da ne boste na dopustu praznili baterij, namesto da bi jih polnili, na pot vzemite tudi naravno domačo lekarno. Vnetja sečil, prebavne težave in težave s kožo (srbeči mehurčki, opekline …) nam namreč pogosto zagrenijo dopustniške dni. Kot ste lahko izvedeli v tokratnih novicah, utegnejo tudi slabo vplivati na zobe. Preberite si, kako jih lahko preprečite ali vsaj omilite. 

Voda, voda, voda
Preden se lotimo naštevanja vsega, kar sodi v popotniško lekarno, poudarimo naslednje: nobeno od teh naravnih sredstev za premagovanje zdravstvenih težav na poti oziroma dopustu ne bo učinkovito, če ne boste pili dovolj vode. Torej ne pozabite spiti vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan, poleg tega zaužijte vsaj pol čajne žličke naravne soli (skupaj s hrano ali z napitki).

Gledam ženske, ki niti slučajno ne prevladujejo, gledam moške, ki se zdijo nekoliko skromni in gledam skupino, kjer vsi stegujejo ročice v isto smer, z zaprtimi očmi pa sanjajo svoje sanje. Oh, saj ne- le prepuščajo se toku in valu, ki odnaša bolečine preteklosti v belo svetlobo, njej se pa pravi, naj se zgodi tukaj in zdaj. Z napol milim nasmeškom se poglabljajo vase, duše jim preplavlja božanski duh, misli odnašajo angeli, vsak šepet pa jim prinaša božji blagoslov.

Same čiste duše, nedolžne v svoji čistosti, velike v svoji majhnosti ter neskončne v večnosti. In jaz tam zraven, ki že od nekdaj vem, da je lepo biti čist, pošten, velik v svoji majhnosti in preprost v svoji uspešnosti. Trudim se zapirati oči in trudim se biti božanska, vsa obdana s tistim nedolžnim sijem, ki sije v vsako celico, zažari v tvoje telo in ti daje navdih, da si tudi ti v sebi kakšen Bog in kdaj pa kdaj tudi zunaj sebe.

Piše: Igor Kernel v novih Misterijih www.misteriji.si

Staroverci - znanstveno ...
Ko govorimo o ostankih starih verovanj, ki imajo svoj izvor še v zgodnjem srednjem veku, ko se je začelo pozno pokristjanjevanje (nekatera so morda še starejša), se je za te ostaline pri nas v zadnjem času uveljavil naziv »staroverstvo«. Potem ko so začele nastajati resne študije na to temo, je nastopil čas, da svoje mnenje o tem širši javnosti predstavijo tisti, ki se z njimi ukvarjajo poklicno.

V Slovenskem etnografskem muzeju so na okrogli mizi z naslovom »Kako etnologi mislimo staroverstvo« pojasnjevali številnim obiskovalcem, kako tolmačijo doslej zbrano gradivo na to temo.

Piše: Leticija Fortin v novi številki Karme plus

Na svetu obstaja mnogo poklicev, preko katerih vsaka duša izraža svoje bistvo, pridobljeno znanje in sposobnosti. Za vsak poklic se je potrebno izobraževati, izvajati teorijo v praksi, predvsem pa verjeti vase in opravljati delo s srcem.

Za učence Luči, bojevnike Luči ali duhovne učitelje ste verjetno že slišali. Kakšno je njihovo življenje, njihova pot in kaj delajo nekateri izmed njih, tudi sami opisujejo v svojih knjigah, organizirajo delavnice ali se kako drugače predstavijo v javnosti. Vedeti je potrebno, da za te vrste poklica, kot je npr. duhovni učitelj, formalna izobrazba ne obstaja. Njegova izobrazba oziroma reference je njegovo življenje samo. Tako osebo namreč že od malega žene neka sila, namera bi ji lahko rekli, ki spodbuja dušo, da se obrne v smeri raziskovanja same sebe.

Filozof Sokrat je organiziral veliko pojedino. Medtem, ko so jedli in pili, so bili gostje povabljeni, naj izberejo eno filozofsko temo, da bi razpravljali o njej.
Predmet diskusije je bil izbran: govorili bodo o ljubezni.
„Poskusili bomo opredeliti ljubezen, kako se počutimo, kadar sami ljubimo in kako, kadar smo ljubljeni.“ je rekel Sokrat.

Zacela je Fedra, nato je govoril Pausenis in se Eriksimas, ki je govoril namesto Aristofana, kateremu se je grozno kolcalo. Ko se je počutil boljše, je še enkrat prosil za besedo.Takrat je ustregel družbi s čudovito in globoko zgodbo.
Povedal je naslednje:

Hemeroidi (strokovno jih imenujejo hemoroidi) ali zlata žila so ena izmed najbolj pogostih bolezni sodobnega časa. Zaradi sodobnega načina življenja lahko kar 50% prebivalstva pričakuje občasne ali stalne težave povezane s hemeroidi.

Kako nastanejo hemeroidi?
Debelo črevo je v predelu zadnjika na gosto prepredeno s krvnimi žilami. Preplet ven v zadnjiku imenujemo hemoroidni venski pletež.
Najpogostejši vzrok za začetek težav s hemeroidi je napenjanje pri odvajanju blata. Z napenjanjem zvišujemo pritisk v trebušni votlini, kar posledično povzroči tudi nabrekanje venskega pleteža v predelu zadnjika.

Povejo nam brez besed - to, kar je treba zdaj dojeti
Piše: Majda Ortan, Majdin Blog - Bilka in bardske strune

V tem svojem članku sem omenila, da je čas za odkritost.

Glede prenamnoženih rdečih polžev in njihovega sporočila vsem nam.

Vsi najbrž poznamo velike vrtne polže. Svojo polžjo hiško nosijo s sabo in kadarkoli se lahko vanjo umaknejo, zatečejo, skrijejo. To je dovršena hiška, ki jo izloči polževa noga. To se zgodi še preden se mladi požki izvalijo iz jajčec. Ta svoj dom torej prinesejo na svet s seboj. Hiška raste skupaj s polžem in doseže cca 4 cm v višino in prav toliko v širino. Apnenčasta struktura ima desno-sučno spiralno obliko v razmerju Zlatega reza.

Ljudje se spreminjamo, to je dejstvo. Skozi rast, odraščanje, situacije, ki nam dajejo izkušnje in drugačen pogled na dih, življenje, ljudi, dogodke. Dajo nam drugačen Obraz. Vrnite se v svojo mladost in pomislite, kako zelo ste od takrat spremenili sebe in svoje lastnosti. Pomagate si lahko že s spominom na vašo pisavo, ki je bila, ko ste bili otrok, še veliko manj izklesana, kot je sedaj. Opazi se tista otroška razposajenost, ko je bil list papirja popolnoma počečkan z vsemi barvami, danes pa je besedilo v predalčku svoje pokončnosti – razuma, odgovornosti, resnosti.

Naš notranji svet se ovija v podobe krhkih sanj in se po drugi strani z vsakim stoletjem sooča z vedno bolj napornim svetom, ki ga živimo in v katerem smo … Vse to se odraža v naših potezah, gibih, mimiki, predvsem pa v vsakodnevni izraznosti, ki jo kažemo v odnosih z drugimi ljudmi.

Ko v zraku vonjaš svežino in čutiš nežen vetrič, ki se igra z teboj, občutiš življenje, ko zazreš se pred seboj in vse ti je odprto.

Vdihneš na polno in se podaš po svojih poteh. Pogumno zakorakaš po začrtanih stezah, ki te vodijo skozi izkušnje in spoznanja, ki sam jim postavljaš meje.

Življenje komaj začenjaš zajemati na polno in spoznavati vse kotičke kjer se ljubezen lahko skrije, v vsem vidiš le dobro. Pred teboj so vsi načrti za tisti jutri, ki ga pričakuješ z tem pa pozabljaš na ta danes, ki ga živiš. Nikoli ne pomisliš, da si ti tisti, ki mu je usoda dala zadnji hladni dih in mu ukradla prihodnost.

Prekomerno težki ljudje imajo precej zdravstvenih težav, za katere sploh ne vedo. Vsem je znano, da lahko dobijo sladkorno bolezen, a prav tako nevarna je druga bolezen, ki je pri njih dokaj pogosta: nealkoholna zamaščenost jeter. Veliki delčki trigliceridnih maščob se začno zbirati v jetrnih celicah s steatozo, nenormalnim zadrževanjem maščob v celicah. Zbiranje maščob v jetrih lahko spremlja tudi vnetje jeter.

K temu lahko dodamo še pomanjkanje gibanja, vse skupaj pa povzroči, da bolezen napreduje. Zagotovo so v nastanek bolezni vmešani tudi prosti radikali. Bolniki z zamaščenimi jetri imajo pogosto tudi probleme s slabše učinkovitim inzulinom, kar povzroča, da imajo v krvi preveč glukoze.

Piše: Sonja A. Mrak v Karma plus

Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 – 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri – odvisno od vrste.

Znanje in vera sta pregovorno skregana med seboj. Znanje je nekaj logičnega, razumu doumljivega, vera pa je nasprotje tega in pomeni, da sprejemamo nekaj česar ne razumemo in kar morda sploh ni videti smiselno. "Eden velikih cerkvenih očetov, Tertulijan, je dejal: Verujem, ker je nesmiselno."

In prav zato, ker v življenju ne vidimo več smisla, ali pa si ne zmoremo več razložiti tega, kar se nam dogaja in ne vidimo razumnega izhoda iz zapletene situacije, začnemo verovati. V nas se prebudi slutnja, da življenje morda vodijo skrite notranje zakonitosti, ki jih ne poznamo.

Piše: Bern Jurečič v reviji Karmaplus

Pred nedavnim smo si imeli na enem od tujih televizijskih programov priložnost ogledati ekološko obarvano potopisno oddajo o severni Indiji in o specifikah tamkajšnjega boja za okolje, posvečeno predvsem vodam. Francoska raziskovalka se je pogovarjala z nekaterimi akterji in inovatorji, ki se v okolju, ki tovrstni iniciativi ni niti najmanj naklonjeno

– bodisi iz finančnih bodisi verskih bodisi čisto praktičnih razlogov, denimo zaradi obilice druge problematike, ki je najmanj enako, če ne še bolj pereča od ekologije … -, trudijo premakniti stvari na bolje, vpeljati čistilne naprave (za katere seveda ni denarja niti kdo ve kakega interesa) ali pa nove, cenejše, a še vedno učinkovite tehnologije. Prestavila je probleme v več različnih okoljih in lep del reportaže posvetila "sveti reki", Gangesu. Osvežimo nekoliko svoj spomin.

Bolnikom s KOPB vsak najmanjši telesni napor predstavlja veliko oviro.

Pretirana zadihanost ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje so glavni znaki kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), zaradi katere vsako leto umre od 500 do 600 ljudi, od 90 do 95 odstotkov bolnikov je kadilcev (aktivnih, bivših ali pasivnih). "Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. Bolezen se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi," je na okrogli mizi z naslovom KOPB – Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja povedal Matjaž Fležar, internist in pulmolog v Bolnišnici Golnik.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

ČLOVEKOVO NEDOHAJANJE SAMEGA SEBE
Človekov zgodovinski razvoj se ne odraža samo v tehnološkem, znanstvenem in komunikacijskem segmentu, temveč tudi v drugih, kjer morda ni toliko opazen kot pri različnih merljivih, "otipljivih" in "konkretnih" vidikih sodobnega časa, pa naj gre za različne vrste odnosov (odnos do drugih, do življenja, do realnosti, do sebe samega …) ali pa osebnostni in duhovni razvoj.

Človekov razvoj skozi nekaj desettisočletij je omogočil ne le skladnosti z vsakokratnim okoljem ("življenje z naravo"), temveč tudi skladnost človeškega razvoja na vseh različnih nivojih, tako na primer na okoljskem, odnosnem, genskem. Strmo vzpenjajoča spirala vsestranskega razvoja, ki smo ji priča v zadnjem času, ne nadaljuje svoje poti enakomerno na omenjenih nivojih. Tako znanost in zlasti razvoj komunikacij daleč prehitevata mnoga druga področja, na katerih se človek prav tako razvija, kar samo po sebi – civilizacijski dejavnik – človeka postavlja v neugoden, stresni položaj.

Pred davnimi časi je neki kralj sklenil, da bo poiskal največjo osebnost med svojimi podložniki. Tako so izbrali zelo bogatega moža. Drugega so hvalili zaradi njegovih sposobnosti zdravljenja, tretjega zaradi njegove modrosti in poznavanja zakonov. 
Pa spet nekoga zaradi njegovih gospodarskih sposobnosti. Še mnogo drugih uspešnih ljudi so privedli h kralju. Jasno je bilo, da bo izredno težko izbrati največjo osebnost. 

Končno je pred kralja stopila še sivolasa žena. Njene oči so izžarevale znanje, razumevanje in ljubezen.

Djotiš, starodavno znanje za potrebe sodobnega človeka!

Uspeh in zadovoljstvo nista privilegij redkih, ampak način življenja, dostopen vsem.

Zakaj je Djotiš tako edinstven?
Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi šli na potovanje brez zanesljivih podatkov o poti in cilju, brez zemljevida ali navigacije in brez informacij glede vremena. Danes je za večino nas to skoraj nepredstavljivo. Ker vemo, da so nam vse potrebne informacije kadarkoli na voljo, se z njimi pravočasno opremimo, da bo potovanje čim bolj prijetno, brez nevšečnosti, ki bi nas sicer lahko doletele. Kaj pa, ko gre za naše najpomembnejše potovanje - potovanje skozi lastno življenje?

Ali smo tu tudi podprti s potrebnimi informacijami, da bi lahko zanesljivo krmarili v zamišljeni smeri, na načrtovan način, ne pa živeli na slepo, prepuščeni naključjem? Mislim, da ne, kajti sicer v življenju ne bi doživljali toliko negotovosti, razočaranja, stisk in trpljenja. Žalostno pri tem je, da so nam vse potrebne informacije o življenju že davno na voljo, da so vsem dostopne, a si z njimi ne znamo pomagati. Ne uporabljamo jih, ker o njih preprosto premalo vemo. Govorim o življenjskih napotkih, ki jih dobimo z Djotišem -  starodavnim znanjem, a nadvse aktualnim tudi za potrebe današnjega časa.

Poročil sem se v maju, na nedeljo. Na nek način je bilo to uporniško dejanje, hotel sem biti drugačen od vseh drugih. Teden dni pred poroko sem povabil duhovnika, ki je bil moj prijatelj, na zabavo. Na polovici večera smo vsi že precej veseli pristali na terasi restavracije, ki je bila odprta proti morju.

Vprašal sem svojega prijatelja: »Torej Oče, ali mi lahko daš še kakšen zadnji nasvet, preden skočim v zakon?« Pogledal me je in rekel: »Seveda. Ne sili z novostmi in nekonformizmom do te točke, da bi začel zavračati stare načine, ki so se izkazali za dobre.

Tibetanski študent je vadil meditacijo v svoji celici, ko se je s stropa spustil pajek in obvisel naravnost pred njim. Narahlo se je zavrtel, se pritrdil na konec svoje niti, ko pa ga je študent skušal ujeti, je v hipu ušel nazaj navzgor proti stropu.

Pajek je študenta zmotil pri meditaciji vsak dan, cel teden. Videti je bil celo vedno večji, bolj drzen, včasih se je pred študentom gugal naprej in nazaj ter razširil vse svoje noge.
»Tale pajek me moti in se norčuje iz mene,« je pomislil študent. »Nekega dne ga bom že ujel, prav gotovo.«

Poslanstvo človeka
Preseči iluzijo, majo, je naloga človeške rase, ki jo že tisočletja oznanjajo preroki. Dvigniti se nad dvojnost stvarstva, zaznati enost vsega in se ponovno zliti v ta Izvor je človekov najvišji cilj. A dokler je podložen dualističnim prividom narave, je njegova boginja maja z dvema obrazoma.

Kompleksno naravo človeka je mogoče zares spoznati šele z razumevanjem njegove notranjosti in pojavov kot so zavest, misli, čustva, občutki, osebnost, ego. Vsi ti pojavi so odslikave dogajanj na etrski astralni, mentalni in drugih subtilnih ravneh. Človek se ne zaveda obstoja subtilnih teles, čeprav jih nenehno uporablja.