Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Modrost-Pamet-Intelekt




Modrost

sobota, 27. oktober 2018 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Ste se že mogoče kdaj spraševali kakšna je pravzaprav razlika med pametjo/intelektom in modrostjo?
V naši zahodni družbi je vsekakor veliko več teže namenjeno intelektu-razumu, kot pa modrosti.

Intelekt oz. njegovo racionalno-logično razmišljanje, je predvsem domena naših levih možganov, kjer razvrščamo dejstva na podlagi pridobljenega znanja in informacij. Modrost pa prihaja iz opazovanja naših lastnih izkušenj iz katerih se največ naučimo in na podlagi katerih se tudi lažje in bolj smiselno lahko odločamo. Modrost vključuje radovednost, kreativnost, kritično mišljenje in željo po vedno novih spoznanjih.

Intelekt ali razum ter modrost se vsekakor ne izključujeta. Nasprotno. Lahko bi rekli, da je modrost nekakšna nadgradnja naše inteligence, ki prihaja tudi z leti, ko se je nabralo že dovolj izkušenj, da imamo možnost primerjave in zdrave presoje, kaj je dobro, pametno in smiselno, ne samo za nas temveč tudi za druge.

Nekoč mi je prijateljica, ki je zelo racionalno naravnana, rekla, da je za njo definicija inteligence to, kako hitro človek reagira oz. se znajde v neki dani situaciji. S to izjavo se ne morem povsem strinjati, ker je to samo določena predispozicija intelekta, ki jo imajo eni bolj drugi manj izraženo.
Modri ljudje pa si v vsakem primeru vzamejo več časa, da prebavijo zadeve, ker jih hočejo razumeti globlje. Vedo, da stvari nikoli niso samo črne ali bele in da je odgovorov lahko več. Modri ljudje večinoma tudi ne govorijo veliko in dajo svoj komentar le občasno in takrat navadno zelo na mestu. Modri ljudje se bolj zavedajo tudi svojih šibkih točk in da še zdaleč ne vedo vsega, zato so ponižni in so vedno pripravljeni poslušati in se še česa naučiti.

Pretežno razumski ljudje so bolj dovzetni za pogovore o trenutnih trendih, medtem ko se modri ljudje raje pogovarjajo o bolj subtilnih temah in svojih življenjskih izkušnjah. Svojih problemov ne rešujejo samo z znanjem, temveč predvsem s pomočjo lastne presoje in intuicije.

Pretežno razumski človek je zelo zadovoljen, ko uspešno reši nek problem ali nalogo. Moder človek pa bo veliko bolj izpolnjen, ko bo s čim navdušil druge ljudi.
Lahko bi tudi rekli, da pretežno razumski ljudje zelo branijo svoje pridobljeno znanje, medtem ko modri ljudje veliko lažje sprejemajo novo/stara znanja in informacije, so veliko manj rigidni, sprejemajo drugačnost, izkušnje in poglede drugih.

Osebno mislim, da je modrost pogojena tudi z dvigom zavesti, odpravo ega in zavedanjem, da tako malo vemo o našem obstoju, da nam res ne bi škodilo malo več ponižnosti.
V sedanji družbi se pri ljudeh pridobivanje »življenjskih modrosti« velikokrat konča, ko dobimo v roke certifikat ali diplomo. Na podlagi tega pa se žal dostikrat konča tudi naše radovedno zanimanje in raziskovanje, ki bi moralo trajati do zadnjega diha življenja.

Dalje mislim, da je danes zelo kritično razmerje med intelektom in modrostjo ali če hočete, višjo zavestjo.
Kot je nekdo povedal: 'Zelo izobražen in pameten moraš biti, da narediš atomsko bombo in zelo moder in na visoki zavestni ravni, da tega ne narediš.' To je modrost.

Nabiramo informacije, kopičimo znanje, ustvarjamo umetno inteligenco… postavlja pa se vprašanje ali smo dovolj modri, da nam vse to ne bo ušlo z vajeti.
Človek postaja v vsej tej poplavi informacij čedalje bolj površen, vse bi rad imel čim hitreje, redko kdo si vzame čas, da prebere vsebino daljšo od treh stavkov, nimamo več ne časa ne volje, da bi se poglabljali.
Moder človek močno občuti, da bi morali o tem malo več razmišljati in delovati. Enostavno ne more dojeti, kako je mogoče, da se nepomembnim zadevam namenja tolikšna pozornost, z druge strani pa se ignorira problematiko, ki je veliko bolj pomembna.

Pamet velikokrat spremlja tudi ego s svojim napuhom, pohlepom, samo-pomembnostjo in samo-zadostnostjo. Npr., vemo, da sta voda in kisik primarna za človeško vrsto ter za življenje na tem planetu, pa vseeno neutrudno sekamo gozdove in onesnažujemo vodo, kljub alternativnim možnostim, ki vsekakor obstajajo. Pameten človek tega ne vidi, to vidi moder človek, s solzami v očeh.
Če je nasprotje pameti – neumnost, bi lahko bilo nasprotje modrosti – ignoranca. Ignoranca je nekakšno naše varno zatočišče pred realnostjo ali pred problemi s katerimi bi bilo nujno, da se soočimo.

Zdi se mi, da naš družbeni sistem postaja vse bolj destruktiven, če ne že degeneriran ter da je vse bolj usmerjen v favoriziranje in razvoj intelekta kot pa modrosti.
Vse kaže in gre zelo v smeri, da bo 'že jutri' namesto nas mislila umetna inteligenca in nam ne bo treba več pretirano razmišljati. Kaj ne bo to super!? Namesto nas se bodo odločali roboti in nam ponujali 'za nas najboljše' rešitve (v potrditev, če koga zanima, lahko strička Googla vprašate po A.I. Sophia).
Eden od rekov, ki sem jih zasledila na to temo, pravi, da inteligenca, ki je brez modrosti, prinaša uničenje. Tudi sama prepoznavam, da bi to lahko bila zadnja stopnica prevlade intelekta nad človečnostjo, ker bi vodilo v zaton in otopelost naše zavesti in svobodne volje.

“Včeraj sem bil pameten in sem hotel spremeniti svet. Danes sem moder in spreminjam sebe.”

(Rumi)

Pretežno pameten, pretežno moder, usklajeno oboje… kakorkoli, vsak je na svojem vagonu vlaka, ki pelje čez tokratno življenje. In vlak je naša kolektivna, družbena karma.
V vsakem primeru, prijetno vožnjo!

Prisrčen pozdrav,

Mely

Vir: www.mychi.si

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Modrost-Pamet-Intelekt







Domov
Powered By GeekLog