Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Mit_Smrt_Dusa_Reinkarnacija

Mit o smrti 2.del sreda, 24. oktober 2018 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Zoran Železnikar Bistvena je duša Ker s smrtjo fizično telo človeka doživi razkroj, življenje - ki se izraža skozi zavedanje, občutenje, razmišljanje, spominjanje… - pa ni nekaj, kar bi bilo zgolj fizično, se postavlja vprašanje, kaj se torej s tem, nefizičnim delom človeka, ki ga običajno imenujemo duša, zgodi ob smrti. Ali propade tudi duša? O neumrljivosti duše govorijo vsa verska izročila. Nobeno izročilo ali filozofija ne govori o tem, da je duša umrljiva, saj naj bi bila božja esenca, del neumrljivega Boga. Če je duša nekakšna energija, ki obenem poseduje zavest in je nosilec zavestnega življenja, jo je kot energijo tudi po zakonih fizike nemogoče uničiti. Energije namreč ni mogoče niti ustvariti, niti uničiti. Torej sklep, da je duša neuničljiva, ni sporen. Toda, če je duša neuničljiva, je neuničljivo tudi življenje. Večina ljudi verjame, da je človek telo, ki ga naseljuje duša. Če hočemo razumeti smrt, pa tudi življenje, se moramo zavedati, da je duša ključni element vseh razlag. Bistvo življenja ni materialnost, kajti duša, nosilec življenja, je nematerialna, duhovna. Bistveno vprašanje pa je: kateri del človeka je pomembnejši oz. primaren – telo ali duša? Če duša telo po dolgoživosti daleč prekaša, je očitno primarna in bolj pomembna. To pa je spoznanje, ki je marsikomu, ki je še zelo ujet v materialistične predstave o stvarnosti, nekoliko tuje. Vendar duša nesporno je bistveni del človeka. Telo ima v življenju duše sicer pomembno vlogo, a ne bistvene. Na sebe ne bi smeli gledati kot na telo z dušo, temveč kot na dušo, ki (občasno) poseduje telo. Majhna, vendar odločilna razlika, in bistveno spoznanje, ki odpre popolnoma novo razmišljanje! Duša in življenja sta večna Če je bistvo človeka duša, življenje duše pa je večen proces, ki se, kot vse v naravi, odvija ciklično, pomeni, da je bistvo človeka večno. Ali se zavedate tega važnega dejstva? Mnogi gredo skozi življenje brez zavedanja, da je življenje večno in da se življenje njihove duše nikoli ne konča. Ta predstava namreč, ob predpostavki, da je fizično telo bistveno za delovanje, preposto nima prave teže. Toda omenjena predpostavka je napačna! Življenje duše teče naprej tudi brez fizičnega telesa, brez fenomenov, ki jih omogoča telesnost, toda to ne pomeni, da duša pade v popolno pasivnost ali spanec, kot nas uči vera. To nam dopovedujejo tudi vsi, ki so vzpostavili stik z dušami v onostranstvu. Postavlja se vprašanje, zakaj bi Stvarnik ustvaril življenje in dušo, ki sta po naravi večna, potem pa bi dušo po kratkem bivanju v telesu obsodil na skoraj večno pasivnost in spanje. Ali ne bi bila to nesmiselna potrata? Če je duša večna, se dogodek ugasnitve, ki ga imenujemo smrt, očitno ne more nanašati nanjo, pač pa na fizično telo. Fizično telo se resda prične razkrajati in propade, toda duša, ki je neumrljiva, živi naprej! Življenje duše se smrtjo (telesa) ne konča. Smrt za dušo dejansko ne obstaja zato je zanjo le eden najrazburljivejših dogodkov življenja.V trenutku, ko prekorači prag smrti, duši oziroma zavesti umrlega to spoznaje postane popolnoma jasno. V onostranstvo umrli z dušo prenese vsa spoznanja in izkustva, ki so ga zaznamovala v minulem življenju. Večno lastnino človeka namreč sestavljajo samo duhovne kvalitete, ki si jih je pridobil v svojem  vsakodnevnem življenju. Kot bomo videli, v dogajanju po smrti človek oziroma njegova duša spozna, kdo in kaj v resnici je. V kašnem odnosu sta življenje in snovnost? Življenje je Stvarnikova energija, ki se manifestira na različne načine v različnih življenjskih formah; te se med seboj razlikujejo po kompleksnosti in nivoju zavesti. Človek ima najbolj razvito zavest, vendar se tega ne zaveda popolnoma. Fizična telesa niso pogoj za življenje, so pa koristen pripomoček za doživljanje in izkušanje, ki omogočajo napredek zavesti. Prav iz tega razloga jih uporabljajo tudi duše. Smisel življenja z vidika duše je naslednji: duša skuša izkusiti tisto, kar ve. Ve vse, kar je možno vedeti, le da se tega ne zaveda. Življenje (v fizičnem telesu še posebno) je proces, v katerem duša vedenje spremeni v izkušnjo. Ko to, kar veš in si izkusil, postane občutena realnost, se ta proces zaokroži. Reinkarnacija Vse zgoraj navedeno je uvod v naslednje pomembno spoznanje. Ker je življenska doba enega fizičnega telesa v primerjavi z nesmrtnostjo duše silno kratka, si duša omisli več fizičnih teles, ki jih zaporedoma naseli v posameznih utelešenjih, inkarnacijah. Potrebno je vedeti, da ste v življenju duše že velikokrat »umrli« in da je opuščanje in ponovna pridobitev (novega) fizičnega telesa za dušo nekaj običajnega. V posameznem utelešenju pa se vsaka duša tega ne zaveda, saj bi bila preobremenjena z vtisi in strahovi iz minulih življenj. Rojstvo in smrt novega fizičnega telesa sta v večnem življenju duše le začetni in končni dogodek posamezne inkarnacije, »življenja« posamezne identitete, ki si jo duša izbere. Tako se duša lahko preizkuša v različnih vlogah in bogati svoja spoznanja in izkustva. Cikličen krog zaporednih utelešenj imenujemo reinkarnacija. V miselnosti mnogih vzhodnih ljudstev je reinkarnacija nekaj popolnoma normalnega. Poznali so jo tudi zgodnji kristjani, potem pa je cerkev vse navedke o tem izbrisala iz biblije. O tem več v besedilu Zamolčana reinkarnacija. Med rojstvom in smrtjo ni bistvene razlike. Oboje sta le uskladitvi energije, ki je življenje samo. Oboje sta trenutka stvarjenja. V enem primeru se frekvenca vibracij zviša in se manifestira kot nevidna energija v duhovnem svetu, v drugem pa se zniža in se manifestira kot telo v snovnem svetu. Smrt nima moči nad življenjem. Nesmrtnost človeka je zakon, ki ima za posledico neskončen, cikličen proces, imenovan reinkarnacijski krog. Ko bo dovolj velik del človeštva to dojel, bo to sprožilo odločilni premik. Takrat bo misel človeštva krenila v povsem drugo smer. Nihče več se ne bo bal smrti, strah, ki usmerja delovanje ljudi v današnjem svetu, pa bo izgubil poglavitni temelj. Spoznali bomo, da se človeku v resnici ničesar ni bati, saj se življenja ne da uničiti; za vsem stoji dovršena harmonija, božanska modrost pa modro vlada nad vsem. SE NADALJUJE Vir: www.prisluhni.si Povzeto po virih: /67/, Martin Fieber: Umiranje - Zapis medijalnog kruga mira Berlin iz 1956 do 1975 g. Glej tudi vire /51, 3,4,5,11,12/ Komentarji (0) www.pozitivke.net