Piše: Zoran Železnikar

Smrt je največja uganka življenja. Zato je na moč čudno, da o njej vemo tako malo. Razrešitev te uganke razreši vse drugo. Žal se večina ljudi ne zaveda, kaj vse v življenju prav zaradi nepoznavanja tega pojava izgubljajo in kako odločilno to vpliva na kakovost bivanja.

Globlje razumevanje življenja je moč doseči le skozi globlje razumevanje smrti. Ko namreč prideš do odgovorov na večino vprašanj o smrti, dobiš tudi odgovore na večino vprašanj o življenju. Smrt je mit, ki se bo prejali slej razblinil, saj ne odraža resnične stvarnosti. Šele, ko v celoti dojameš pomen smrti, lahko polno zaživiš.

Med vsemi vprašanji na svetu so najpomembnejša predvsem tri: prvo je – ali obstaja Bog (tu govorimo o Bogu v širšem smislu, ne pa o specifičnem krščanskem pojmovanju Boga). O tem smo v sekciji Na sledi modrosti precej govorili. Drugo najpomembnejše vprašanje je: kaj je smrt. V tem besedilu se bomo temu vprašanju izčrpneje posvetili in s smrti odstanili tančico, ki jo zakriva že tisočletja. Tretje bistveno vprašanje pa je: kaj je življenje. Ko bomo spoznavali, kaj je smrt, bomo dojeli tudi, kaj je življenje.

Da je mit o smrti v naši zavesti še vedno prisoten, je krivo preposto dejstvo: nihče se ne želi ukvarjati z onostranstvom in z  razglabljanjem o področju, kjer naj bi obstajala obsodba in večni pekel. Tudi drugi razlogi so banalni: nimamo časa, niti se ne čutimo poklicani o tem pomembnem vprašanju razmišljati. O vseh stvareh naj presodijo specialisti (znanost), nerodno pa je to, da o onostranstvu ta ne ve takorekoč nič. Skoraj vse človeštvo o smrti nima prave predstave, niti o procesu umiranja, niti o stanju osebnosti in bivanju po smrti. Za zablodo so zaslužne predvsem religije. Te naj bi človeka približale Bogu, a to žal delajo tako, da ga od Boga najprej močno oddaljijo. Velika zmota znanosti in medicine pa je v tem, ker menita, da je duša produkt telesa in da je časovno omejena. Vendar, kot bomo spoznali, duša z ločitvijo od telesa ničesar (razen telesa) ne izgubi. Smrt v smislu prenehanja življenja, kakršno v splošnem pojmujemo, ne obstaja.

Ker nas je strah umreti, nas je strah tudi živeti, saj je naše življenje vsak hip lahko prekinjeno.  Grožnja smrti tako nenehno lebdi nad vsakim od nas. A smrti nas je strah le zato, ker so nas z napačnimi informacijami prestrašili. Ustvarili so mit, ki ima velikansko moč, saj se napaja z mislimi ogromnega dela človeštva. Verni se bojijo poslednje sodbe in kazni, ateisti pa popolnega izginotja, izgube vsega, kar v življenju imajo. A obe predstavi sta zmotni. Zanimivo je, da vanju tako verjamemo, saj ju nihče nikoli še ni dokazal.

Toda pričevanj o smrti, posmrtnih dogodkih in onostranstvu je brez števila. Obstaja gora knjig o življenju po smrti, o doživetjih tistih, ki so se vrnili iz onostranstva, o pričevanjih duš, ko so (preko medija) odkrile osupljive detajle iz duhovnega sveta in zakonitosti le-tega. A vse to je bilo za večino doslej le zanimivo branje, ki v splošnem ni bilo deležno velike pozornosti. Dokler znanost ne bo tega potrdila, bodo to le domneve, si mislimo. A znanost molči. Ko se bo sesul mit o smrti, se bo sesula še kopica drugih sedanjih predstav, tudi takih, ki so plod znanosti in imajo bistveno vlogo v življenju.

Spričo gore alternativnih informacij in čtiva o fenomenu smrti je treba imeti le nekaj volje, zdrave pameti in precej časa, pa se objektivnejša predstava o njem kaj hitro izoblikuje. Zgodi se še nekaj pomembnega: s pravo predstavo o smrti se nenadoma zapolnijo številne luknje in bele lise v mozaiku, ki predstavlja  naše poznavanje in razumevanje stvarnosti. Nenadoma najdemo razlage številnih pojavov v življenju, ki so sicer nepojasnjeni. Kot bi našli odločilen manjkajoči košček sestavljanke, ki omogoči, da igra znova steče.

Ko smrt pogledaš s pravega zornega kota in dojameš, za kaj v resnici gre, jo lahko vzljubiš, saj ne prinaša nič groznega temveč nasprotno – oznanja novo rojstvo. S tem spoznanjem se stvarnost v temelju spremeni. Življenje dobi optimistično perspektivo, globino in  povsem nov smisel.

SE NADALJUJE
Vir: www.prisluhni.si

Povzeto po virih: /67/,
Martin Fieber: Umiranje - Zapis medijalnog kruga mira Berlin iz 1956 do 1975 g.
Glej tudi vire /51, 3,4,5,11,12/