Spomnite se!

Začetek šolskega leta pomeni za mnoge učence, študente in starše obdobje hitenja, vsakodnevnih obveznosti, stresa, umskih naporov,… Starši se sprašujejo, kako lahko sebi in svojim otrokom pomagajo in jih pri tem podprejo. Dijaki in študenti se soočajo s težavami s koncentracijo, pomanjkanjem energije, težko se zberejo, ob učenju se utrudijo in misli jim švigajo vse drugam, kot bi bilo dobro.

Podprimo šolarje in študente v začetku šolskega leta

Otrokom kronično primanjkuje pomembnih hranilnih snovi, ki so v obdobju rasti in razvoja ter učenja še kako potrebni. Za pravilno delovanje živčnega sistema in razpoloženje so pomembna hranila v naravni obliki, predvsem pa vitamini B1, B3, folna kislina in B12, ki prispevajo:

• k normalnemu psihološkemu delovanju,
• zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
• izboljšanem delovanju živčnega sistema in
• povečanim umskim zmogljivostim.

Sanskrtski izraz Kāla ima v spletni 'pametni knjižnici' - Wisdom Library - 29 definicij. Nekaj od teh definicij se navezuje na čas, odvisno pa je tudi od tega, kako je ta beseda zapisana oz. naglašena. In ne, ne mislim govorit o različnih pomenih te besede, ker bi to potrebovalo kar nekaj raziskave in razumevanja oz. znanja, želim zapisati le nekaj misli v povezavi z besedo 'čas' in ker tudi starodavni jezik predstavlja nek določen čas, sem se odločila uporabiti prav izraz – kāla.

Čas..., kako gledate nanj? Se počutite zaradi njega kaj omejeni? Vas čas kdaj priganja? Vam časa primanjkuje? Vam čas krati ure, dneve, leta?
Prav gotovo je odgovor na vsa vprašanja: da. Zelo smo omejeni s časom in dejstvo je da čas 'teče in nič ne reče'. Jutri je že nov dan, čez 12 mesecev bo za nami še eno leto, če 'nekaj let' bo za nami tudi naše življenje.

Jeane Manning je nagrajena kanadska avtorica. Leta 1981 je izvedela za mrežo izumiteljev, inženirjev in znanstvenikov, ki raziskujejo nekonvencionalne energetske generatorje s ciljem dati človeštvu obilje čiste energije. Od leta 1986 zelo veliko potuje – intervjuva ključne ljudi na področju energije in se udeležuje energetskih konferenc o prebojnih energetskih sistemih, ki bi lahko nadomestili nafto in fizijske jedrske reaktorje.

Knjige Manningove so izšle v šestih jezikih. Najnovejša, v soavtorstvu z industrijskim znanstvenikom Joelom Garbonom, je prejela srebrno medaljo na mednarodnem tekmovanju neodvisnih založnikov za najpomembnejšo knjigo leta 2009. Njen naslov je Prebojna moč: Kako lahko kvantni preskok izumov nove energije preobrazi naš svet (Breakthrough Power: How Quantum-Leap New Energy Inventions Can Transform Our World). Jeanne Manning je za Share International intervjuval Chester Ptasinski.

Marsikdo vsaj poleti sezuje čevlje in stopalom privošči svobodo, ki ne krepi le stopal, ampak celotno telo. Kakšne so koristi bosonoge hoje in ali je res le poletje pravi čas za to? 

Korak s polnim občutkom
Predstavljajte si, da ste na plaži. Sonce sije in pod vami je mehak pesek. Sezujete si čevlje in se sprehodite bosi. Čutite topel pesek pod stopali in med prsti. Občutite strukturo podlage, vsako podrobnost. Ko hodite naprej, pridete do območja z zaobljenimi kamni. Hodite po njih in opazite, kako sedaj stopate najprej s sprednjim delom stopala namesto s peto. Tako vaša peta ne udari ob podlago tako močno, ampak stopate tiho, tekoče in elegantno. Imate boljši občutek za podlago, vaša stopala se bolje prilagodijo in stopalni lok prevzame funkcijo blaženja. Čutite, kako okrogli kamni nežno masirajo vaša stopala z vsakim korakom, kako se stopala prilagajajo neravni podlagi in celo vaši prsti aktivno sodelujejo pri hoji. Oprimejo se podlage in pomagajo ohranjati ravnotežje. To je bosonoga hoja!

Svobodna volja
Svobodne volje ni razumeti kot brezvestno in samovoljno početje. Spoznanje prinese vest do tega, da ravnamo skladno z njim. Če ne negujemo poti spoznanja in ne vzgajamo svoje volje k samostojni in svobodni vesti, delujemo neposredno iz neobdelanih nagibov. Pomanjkanje notranjega dela na tem se kaže v neizmerni razširjenosti samovolje v odnosu do sveta, življenja in drugih, ki smo mu priče v vseh področjih človeške dejavnosti.

Seveda je v današnjem svetu tudi veliko dejanj vesti, kar zbuja upanje, vendar druga stran nenehno bije v oči in pretresa moralno občutljivega človeka. Pohlep, samodrštvo in brezobzirnost ne poznajo zadržkov in vodijo v nasilje. Moralno obsojanje je brez moči. Komaj uspe nekje ustaviti zlo, se to pojavi drugod.

Želja po osrečujočem partnerskem razmerju je običajno na samem vrhu lestvice prioritet, ki si jo sami postavimo kot pogoj za srečo. Primernega partnerja razumemo kot prvi kamen, ki je potreben za izgradnjo palače našega srečnega življenja. Le redkokdaj iščemo druge elemente izpolnitve in če že, so to le nadomestki, ker pri prvem nismo imeli sreče.

Če nam usoda ni namenila partnerja, kot smo si ga zamislili, bomo v srcu čutili neizpolnjeno praznino – zevajoči vakuum, ki ne glede na morebitne nadomestke ves čas vztrajno kliče po izpolnitvi.

Jaz sem resničnost, kar pomeni, da sem le jaz lahko jaz – kako odlična izbira – in nihče drug. Da pa sem jaz lahko jaz, moram biti ravno prav visoka oziroma natančno toliko visoka, kot sem, in moram imeti 62 let.

Tehtati moram do grama natančno toliko, kot tehtam, biti moram ženska in moji prsti morajo počivati na tipkovnici natančno tako, kot to počnejo zdaj.
Opazim, da so vse to zahteve, da sem jaz jaz. Ni napak v tem popolnem svetu, ki je podoba popolne radosti in neverjetne lepote, če ga le vidite skozi oči nekoga, ki se ne prepira s tem, kar je.

Znanstveniki iz laboratorija Trenergy v Salt Lake Cityju v ZDA trdijo, da so našli način za pretvarjanje jedrskih odpadkov v neškodljive elemente. Potrditev je prišla od znanstvenikov iz enega od evropskih najbolj uglednih jedrskih laboratorijev CISE blizu Milana v Italiji.

Proces je varen, dovolj enostaven, da se lahko izvede v laboratoriju srednje šole in cenejši od skladiščenja enake količine radioaktivnih odpadkov za eno leto. Ocenjeno je, da bi obdelava enega kilograma odpadkov s tem procesom stala 2.000 dolarjev - skladiščenje enega kilograma na leto pa stane 2.500 dolarjev.

Če kaj pogrešam pri ljudeh, je to globoko in polno medsebojno spoštovanje.

Ne spoštovanje zaradi strahu, ampak spoštovanje zaradi spoštovanja samega.

Spoštovanje do slehernega in vsega.

Ne spoštovanja, ko se je nekdo dokazal, do sijočih rezultatov, temveč spoštovanje zaradi in do življenja samega.

To spoštovanje se lahko v polnosti ustvari šele v zrelosti, kajti otroke moramo poučiti z lastnim zgledom družinskim in medsebojnim spoštljivim življenjem, in jih ob tem v njihovih mladih letih dobro pripraviti, na resnično pazljivost in odgovornost, kolikor se le da.

O miru in ljubezni
Lepo in prav je govoriti o miru in ljubezni in deliti ta občutek z drugimi, ko pa si moramo zagotoviti obstoj in svoj nujni, zdravi egoizem, ko smo v družbi z ljudmi, kakršni so s svojimi navadami in svojo neposredno naravo, ko se srečujemo s svetom nasploh, se srečujemo s silami okrog sebe, ki niso nujno prijazne in ki zahtevajo trezno prisotnost duha, spoznanje sebe in človeka nasploh.

V občutek miru in ljubezni se prikrade tudi samozadovoljstvo, ki ni nič drugega kot egoizem. Ta je sicer nujen, saj gre za občutek v našem sebi, toda dobro je to vedeti, da se ne bi slepili s tem, da širimo mir in ljubezen, čeprav v resnici razgrinjamo krila egoizma svojega čutenja in samozadovoljstva. Človek rad trdi, da ljubi nekoga, dejansko pa ljubi sebe v odnosu do drugega. Edina pot je spoznanje sebe in delovanja na tem temelju.

Zakaj je pomembno, da odpadke oddajamo ločeno in ne vržemo vsega med mešane komunalne odpadke?
Poleg tega, da je izjemnega pomena, da kar se da recikliramo in tako ponovno uporabimo, predstavlja napačno odlaganje možno nevarnost za okolje in zdravje ljudi. Odpadna električna in elektronska oprema  lahko vsebuje vrsto nevarnih snovi, ki ob napačnem ravnanju predstavljajo tveganje za naše zdravje!

Ste vedeli, da stari katodni monitorji in TV zasloni vsebujejo svinec? LCD zasloni in namizni računalniki pa za osvetlitev zaslonov  uporabljajo živo srebro? Hladilno - zamrzovalni aparati vsebujejo nevarne pline, ki ob napačnem rokovanju lahko ogrozijo vaše zdravje in prehajajo v okolje. Zato vestno ločujmo odpadke in pomagajmo ohraniti naše okolje in zdravje!

Študija pomembna tudi zaradi globalnega segrevanja.
Znanstveniki so ugotovili, da že izguba dveh odstotkov telesne mase na račun izgube vode iz telesa lahko povzroči motnje kognitivnih sposobnosti. To pomeni, da že blaga do zmerna dehidracija vodita do motenj pozornosti in zmanjšanja zmožnosti sprejemanja odločitev.

Raziskava ameriških znanstvenikov v strokovni publikaciji na temo športa in medicine  "Medicine & Science in Sports & Exercis Mediji", ki jo povzema Reuters ugotavlja, da dehidracija povzroča še posebej veliko težav zaradi motenj pozornosti, centra za prostorsko orientacijo in vpliva na tako imenovane izvršilne funkcije v možganih, torej na tiste procese, ki narekujejo ciljno orientirano vedenje, kot so prepoznavanje zemljevida, pravopis, računanje in na primer lektoriranje.

Ločitev je po statistiki drugi najhujši udarec in stres za posameznika. Ločitev nam pusti veliko posledic..od nižje vrednosti samega sebe, do strahu pred postavljanjem novega življenja in predvsem, ne pušča posledic samo na nas, ampak tudi na otrocih, če smo jih imeli s partnerjem, s katerim se ločujemo. In statistika pravi, da ne glede na to, kateri partner se je odločil za ločitev, traja žalovanje nekje štiri leta, pri otrocih pa nekje dve leti, s tem da ne smemo pozabiti, da otroci vse življenje upajo, da bosta starša spet nekoč skupaj.

Ko poslušam zgodbe o ločitvah in kaj je do njih pripeljalo, imamo tisoč in en primer. Niti en ni enak. Vendar bi rada opozorila, da se psihična ločitev med partnerji začenja že veliko prej in, če bi bili pozorni, bi to zaznali že zelo na začetku krhanja odnosa. Morda bi v tem primeru lahko reševali že prej in preprečili neizogibno ali pa rešili odnos že v začetni akutni fazi.

So vam poznani tisti trenutki, kadar se zazdi, da nam življenje govori, da nam daje neko sporočilo, smer? Na začetku se morda ne zdi zelo jasno, toda z nekaj dodatnega opazovanja in z nekoliko več poglobitve lahko uvidimo povezavo.

In tako je pred nekaj tedni v moje življenje vstopilo ime Ulikses. Pojavilo se je nenapovedano, kot bi mi želelo nekaj sporočiti. To ime mi pred tem ni bilo domače, toda lahko sem ugibala, da je prišlo iz rimske ali grške mitologije. In res sem po krajšem raziskovanju ugotovila, da je to rimsko ime grškega junaka Odiseja, glavnega lika iz znamenite Odiseje.

Ob koncu 19. stoletja, točneje leta 1899, se je izteklo obdobje »somraka bogov« ali »kali juge«, kot imenuje to obdobje modrost vzhoda. Trajalo je skoraj tri tisoč let. V tem času je duhovni svet zaprl dostop v svoja področja. To je bilo potrebno, da bi človek lahko osvojil materialni svet. Redkim izbrancem so bile dveri v duhovni svet odprte.

Ko pa je v 2. polovici 19. stoletja materialistično usmerjena znanost postala vodilna sila v svetu, so se kot nasprotni odziv na to spet na široko odprla vrata vsem, ki iščejo duha. To je volja duhovnega sveta in naj bi pripomogla, da se človeštvo ne bi povsem izgubilo v pretiranem materializmu.

Prestavljen Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok -
se vidimo 9. septembra!

Žal nam jo je vreme ponovno zagodlo, zato smo bili primorani Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok, načrtovan za 2. september 2018, prestaviti na nedeljo, 9. 9. 2018!
Tako vas v nedeljo, 9. 9. 2018 vljudno vabimo na Čarobni dan, ki bo na tej lokaciji upihnil že 9. svečko! Skupaj bomo preživeli nepozaben dan ob najrazličnejših aktivnostih in se poslovili od brezskrbnih poletnih dni.

Čarobni dan bo postregel z nešteto športnimi, ustvarjalnimi in drugimi delavnicami, adrenalinskimi doživetji in poučnimi vsebinami. Poleg več kot 60 različnih društev se nam bodo pridružili tudi številni pokrovitelji in ostali sodelujoči, ki za obiskovalce že pridno pripravljajo predstavitvene aktivnosti. Namignemo vam lahko, da se tudi Zdravko Lidl že pridno ogreva za svoj zmagovalni tek.

Stephen Turoff:
DUHOVNI SEMINAR IN BLAGOSLOV Z VODO

nedelja, 16. september 2018, ob 10.00

Hotel Kompas, BLED

Stephen Turoff nam na seminarjih predaja globoka mistična spoznanja o tem, kdo v resnici smo, o namenu našega bivanja na tem svetu in povezavi z Bogom. Skozenj govori modrost duhovnih učiteljev, prerokov in mojstrov, ki so človeštvu dolga tisočletja prinašali sporočila resnice, ljubezni in spoznanja.

Z osupljivo preprostostjo, tako kot to zna le on, pojasnjuje zakone stvarjenja, večnega pretoka iz teme niča v polnost svetlobe. Vsakogar, ki pride v stik z njim, se globoko dotakne in sproži proces sprememb, ki pospešujejo naš osebni in duhovni razvoj. Vsak njegov seminar je globoka mistična izkušnja.

Knjiga Jamesa DeMela (s predgovorom Eve Reich) predstavlja uvod v znanost o orgonski energiji in ponuja načrte za izdelavo orgonskega zbiralnika. Wilhelm Reich (1897-1957) se je rodil v Nemčiji, v ukrajinskem delu nekdanje Avstro-Ogrske. Odraščal je na kmetiji, kjer je sodeloval pri različnih opravilih, med drugim tudi pri reji živali in skrbi zanje. Imel je tudi srečo, da je imel zasebno izobraževanje, ki je vzpodbujalo njegovo zanimanje za rastline in male živali. To je prav gotovo pomembno prispevalo k njegovim kasnejšim biofizikalnim odkritjem v medicini in biologiji.

Potem ko je v vojni med 1914 in 1918 služil kot poročnik, je diplomiral kot zdravnik na univerzi na Dunaju. Leta 1922 je skupaj s Sigmundom Freudom ustanovil kliniko za psihoanalizo. Tu se je začelo njegovo delo, povezano z vprašanji, kako biološka energija vpliva na človekova čustva, na njegovo obnašanje in seksualnost.

Večina religij trdi, da duša, človekovo duhovno bistvo, povsem normalno deluje in občuje z okolico, brez možganov. Različne šole ezoterike nesnovne ravni bivanja razlagajo zelo natančno in trdijo, da poleg fizičnega obstaja kopica »finosnovnih teles«, ki gnezdijo in se bolj ali manj ujemajo s fizičnim.

Najpogosteje govorijo o sedmih telesih, med katerimi so etrsko telo, ki oživlja fizično telo, paastralno telo, ki zrcali čustva, in mentalno telo, ki je odločilnega pomena za delovanje razuma. Sedež razuma je po tem gledanju miselno telo, ki zavzema prostornino celotnega telesa, in torej ne napolnjuje le volumna možganov.

Boli te križ. Včasih glava. Utrujen si tako ali tako; vsak dan telefoni, služba, družina, odnosi, konflikti, dogovarjanja, nerazumevanja. Malo smeha, tortica za boljše počutje, beg v 'dogajanje', da ne bi sebe v samoti preveč začutil in utegnil razmišljati, kaj se s teboj dogaja.

Preslepiš sebe, življenja pa žal ne moreš. Drži, da je življenje polno vsega. In morda se nam zdi naravno, da je tako, da hitimo, zbolimo vsaj enkrat na leto, se počutimo napihnjene, ker smo pojedli malo več, da jokamo, ker je on pogledal drugo, da se počutim samega, čeprav sem z njo …

Kot pravi dr. Lidija Šprah stres ni to, kar se nam dogaja, temveč naša reakcija – kako se na to odzovemo.Navedeno pomeni, da lahko isti dogodek na nekoga deluje stresno, na drugo osebo pa ne vpliva tako. Prav tako lahko isti stresni dogodek (npr. pomanjkanje časa) nekoga povsem »blokira« in mu zagreni življenje, medtem drugemu vzbudi izziv in mu s tem popestri njegov vsakdan.

S stresnim dogodkom se je potrebno čimprej konstruktivno soočiti. Če sledimo pogledu Elilisa, je stresna situacija sestavljena iz »stresnega dogodka«, »naših misli o tem dogodku« in našega »odziva na ta dogodek«, zato se stresa lahko lotimo iz vseh treh smeri.

Vsako moje zaznavanje je uspeh

V sebi imam vse sestavine, potrebne za uspeh, tako kot je znotraj drobnega želoda stisnjeno vse, kar je potrebno, da iz njega zraste popoln hrast.

Postavljam si merila, ki so mi v danem trenutku dosegljiva.

Spodbujam in pohvalim svoj napredek. Nič ni narobe, da se učim iz vsake izkušnje in da delam napake. Tako se gibljem od enega uspeha k drugemu in z vsakim dnem lažje gledam na stvari v tej luči.

Kaj imajo skupnega fizik in nobelovec Albert Einstein, skladatelj Frederic Chopin, filozofinja Hannah Arendt, igralki Marlene Dietrich in Mila Kunis, psihoanalitik Sigmund Freud, pevke Gloria Estefan, Rita Ora in Dua Lipa, pevec Freddie Mercury, supermanekenka Iman, soustanovitelj Googla Sergey Brin in soustanovitelj Appla Steve Jobs, v taborišču umrla pisateljica Ana Frank, bivša ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, tibetanski duhovni voditelj in nobelovec Dalaj Lama?

Vsi so ali so bili izjemno uspešni na svojem področju. Njihova dela so pomembno prispevala k razvoju človeštva. Druži pa jih še nekaj: vsi so bili bodisi begunci bodisi otroci beguncev.