NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 17-dec
  • Stephen Turoff – Individualne terapije
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Oman

  • torek 18-dec
  • Vodstvo po razstavi Erotična skulptura

  • sreda 19-dec
  • Konoplja za zdravje
  • Pogovor z avtorjem knjige Svoboden v srcu

  • četrtek 20-dec
  • KOLEDOVANJE - Pesmi kolednikov

  • petek 21-dec
  • Obudi zmaja

  • sobota 22-dec
  • Osvetljena pot z delavnico Pobarvajmo si svet

  • nedelja 23-dec
  • VESEL PRAZNIČNI PLES - Plesne delavnice

  • ponedeljek 24-dec
  • Pohod z baklami k polnočnici

  • torek 25-dec
  • Prednovoletne zabave za vas in poslovne partnerje

  • sreda 26-dec
  • Žegnanje konj ob sv. Štefanu

  • četrtek 27-dec
  • ANA MRZLA MARIBORSKA - Ulično gledališče

  • petek 28-dec
  • POBEG V KATRCI - Ana Mrzla Mariborska - ulično gledališče

  • sobota 29-dec
  • Ljubezen je naša dediščina - sodelujejo Braco, Goran Karan in dr. Osmanagić

  • nedelja 30-dec
  • ZMAJEVA SAPA - Ana Mrzla Mariborska - ognjeni šov

  • ponedeljek 31-dec
  • Silvestrovanje na prostem, pred Občino Selnica ob, Dravi

  • torek 01-jan
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 02-jan
  • Obudi zmaja

  • četrtek 03-jan
  • 3. Božična bajka Slovenije v Mozirskem gaju

  • petek 04-jan
  • Sekiromet - Axe throwing Europe

  • sobota 05-jan
  • Podvinska tržnica

  • nedelja 06-jan
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 07-jan
  • Sekiromet - Axe throwing Europe

  • torek 08-jan
  • Mesto spodrezanih korenin

  • sreda 09-jan
  • Program 12. Hokus Pokusa

  • četrtek 10-jan
  • Muzej tiska

  • petek 11-jan
  • Ledeno kraljestvo v Portorožu

  • sobota 12-jan
  • Kako potujejo semena

  • nedelja 13-jan
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 14-jan
  • Janja Rebolj: Obvladovanje konfliktov iz teorije v prakso

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Hlastanje po zdravju je tudi nasilje!   
    sreda, 28. november 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    prof. dr. Tadej Battelino: Hlastanje po zdravju je tudi nasilje!

    Danes živimo v okolju, v katerem smo izpostavljeni ogromni ponudbi hrane s preveč kalorijami za naš pretežno sedeč življenski slog. Velik del prebivalstva živi od ogljikovih hidratov in cenenih maščob. »Prevelik vnos kalorij preko preprostih ogljikovih hidratov in vnos najslabših, predelanih rastlinskih maščob sta zelo velik problem,« pojasnjuje prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki. »Če k temu dodamo še premajhen beljakovinski vnos in premalo gibanja, potem hitro nastane zaključen krog, ki vodi v težave s prekomerno težo.«

    Število debelih ljudi v svetu še kar narašča, več kot dve milijardi jih je že. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da ima tudi več kot polovica odraslih Slovencev prekomerno težo. Zdi se, da v sodobnem svetu debelost že dosega epidemske razsežnosti. Kje so glavni razlogi za to?
    Debelost dosega epidemske razsežnosti predvsem zato, ker so preprosti ogljikovi hidrati poceni. To so tudi vedno bili. Predvsem na Vzhodu so celotne populacije živele in preživele od sklede riža, danes, ko imajo na voljo več preprostih ogljikovih hidratov, pa je nastal problem. Človek, ki je bil več milijonov let navajen na lakoto, je popolnoma nepripravljen na obilje jedi.

    Naši možgani so se razvili, ko smo prešli iz rastlinojedih v mesojeda bitja. Zaradi kakovostnih beljakovin v prehrani smo se razvili v vrsto homo sapiens in ko je ta postala zelo obsežna, je beljakovin začelo primanjkovati. Visoke kaste so jedle meso, nižje pa preproste ogljikove hidrate, ki pa jih je bilo tako malo, da se ob izraziti telesni aktivnosti niso redili. Svet še dandanes ne pridela dovolj beljakovin za vse, zato velik del prebivalstva živi od preprostih ogljikovih hidratov in cenenih predelanih maščob, ki so v glavnem rastlinskega izvora. Hidrogenirane rastlinske maščobe imajo 9 kCal/g, kar pomeni, da so dvakrat močnejše kot ogljikovi hidrati, poleg tega imajo še celo vrsto drugih škodljivih učinkov na ožilje in povečujejo nagnjenost k nekaterim rakom. Prevelik vnos kalorij preko preprostih ogljikovih hidratov in vnos najslabših, predelanih rastlinskih maščob sta zelo velik problem. Če k temu dodamo še premajhen beljakovinski vnos in premalo gibanja, potem hitro nastane zaključen krog, ki vodi v težave s prekomerno težo.

    Debelosti je več med revnimi kot med bogatimi, najhitreje narašča v razvijajočem svetu – bi lahko rekli, da je debelost tudi socialna bolezen?
    Lahko, kajti revnejši, ko je človek, večja je verjetnost, da bo debel. Največ debelih ljudi je v razvijajočem svetu; debelost najhitreje narašča v Indiji in na Kitajskem, v razvitem svetu so ljudje bolj ozaveščeni. Debelost se je najprej razširila v družbah, ki so prve začele proizvajati ceneno, nekakovostno hrano, ki je bila široko dostopna. Ljudje so v preteklosti pogosto stradali, strah pred lakoto se je ohranil predvsem med revnejšimi sloji, ki so bili povsem nepripravljeni na nenadno obilje cenenih kalorij. In ker za tovrstno obilje nimamo razvitih obrambnih mehanizmov, se nam nalaga v obliki maščobe. 

    Pogosto tudi slišimo, da danes živimo v tako imenovanem debelilnem okolju. 
    Danes živimo v okolju, v katerem smo izpostavljeni ogromni ponudbi hrane s preveliko kalorijami za naš pretežno sedeč življenski slog. Na eni strani imamo prevelik energijski vnos, na drugi premajhno energijsko porabo. Poleg tega danes vemo, da se debelosti lahko tudi nalezemo. V ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine so objavili izsledke raziskave, ki je pokazala, da je okolje, v katerem je veliko debelih ljudi, lahko dejavnik tveganja za razvoj debelosti. S študijem socialnih shem so raziskovalci dokazali, da suh človek, ko se preseli v izrazito »debelo« okolje, pridobi na telesni teži in obratno. 

    So torej okolje in naše prehranjevalne navade glavni razlog za debelost ali pa so pomembni tudi genetski dejavniki? 

    Če pogledate velike svetovne katastrofe, kot je bila druga svetovna vojna, lahko hitro ugotovite, da če ni hrane, ni debelih ljudi. Predpogoj za debelost je prevelik vnos kalorij! Podedujemo pa vedenjske vzorce, zato smo nekateri bolj lačni od drugih, kar pa ne pomeni, da se tega ne da nadzirati. 

    Kdaj strokovnjaki sploh govorite o debelosti? Kakšne so mejne vrednosti in kdaj je teža prevelika?
    Preprost odgovor bi bil, da izračunamo indeks telesne mase, kjer vzpostavimo razmerje med človekovo višino in težo. Pri odraslih ljudeh je nekdo nedvomno prekomerno prehranjen, če ima indeks telesne mase več kot 25. Pri otrocih se indeks telesne mase z rastjo spreminja, zato običajno govorimo o standardnih deviacijah – če je otrok več kot dve standardni deviaciji nad starosti primernim indeksom telesne mase, potem je prekomerno prehranjen ali pa debel. Seveda pa je pri tem potrebno presojati po pameti, od primera do primera. Športnik, ki ima veliko mišične mase, ima denimo lahko indeks telesne mase tudi 26, kar pa ne pomeni, da je debel. Najbolj nevarna je sicer trebušna debelost, kjer obseg pasu zelo jasno pove, ali je debelost pri posamezniku zelo ogrožajoča ali pa malo manj. 

    Debelost danes predstavlja enega najresnejših zdravstvenih izzivov, saj ima vrsto škodljivih posledic. Katere so najpogostejše in katere najnevarnejše?

    Na to vprašanje bi verjetno vsak specialist povedal svoj odgovor. Kardiolog bi zagotovo rekel, da so to kardiovaskularne bolezni, onkologi bi rekli rak, če vprašate mene, pa bi vam vrnil vprašanje – ali raje umrete od kapi ali zaradi raka? Verjetno bi večina ljudi izbrala prvo. Škoda, ki jo naredi debelost, še posebej na področju bolezni, kjer smo marsikdaj še zelo nemočni, je ogromna. Če k temu dodamo še dejstvo, da je debelost povezana z demenco, potem se velja vprašati tudi, ali se na starost želimo zavedati svojih dejanj ali ne. Osebno se mi zdi možnost propadanja možganov, ki je jasno povezana z debelostjo, izjemno velika grožnja, kardiovaskularne bolezni so šele na koncu seznama. Debelost pa je močno povezana tudi z depresijo in slabo samopodobo, kar lahko sklene njen začaran krog.

    Posebej zaskrbljujoče je naraščanje debelosti med otroki in mladostniki. V svetu se je v minulih štirih desetletjih število debelih otrok celo podeseterilo. V Sloveniji smo v zadnjem času uspeli ta trend ustaviti, delež otrok s prekomerno težo je celo nekoliko upadel. 
    Globalno debelost pri otrocih narašča, v vse več razvitih deželah Evrope pa temu ni več tako. Na Danski, Norveški, Švedski, v Franciji in Švici so trend naraščanja debelosti zajezili in tudi Slovenija se približuje tej, dobri skupini. V Sloveniji se je naraščanje telesne teže pri petletnikih ustavilo, pri mladostnicah in mladostnikih pa problem še ostaja, saj pri njih zelo težko nadzorujemo okolje. Pri mladostnicah zelo narašča tudi pogostnost motenj prehranjevanja in hranjenja, zato moramo biti posebej pozorni.

    S čim smo pri nas uspeli ustaviti naraščanje otroške debelosti, kaj je bilo ključno?
    Predvsem s spremembo prehrane v vrtcih in šolah, prehranska priporočila iz leta 1995 so stanje dejansko obrnila. To jasno kaže, da se z razumnim družbenim ukrepom stvari lahko spremeni na bolje. Ukrepati pa bi morali tudi glede fanatičnih diet, ki postajajo resen problem sodobne družbe. Gre za diete, nastale na podlagi raznih verskih prepričanj ali pa modnih trendov – denimo vegetarijanske ali veganske. Zaradi veganske prehrane smo pri otrocih zabeležili celo smrtne izide in trajne poškodbe možganovine. Otroci so namreč zelo odvisni od vnosa mikrohranil, medtem ko smo odrasli na to relativno odporni, saj smo se v treh milijonih let zaradi pomanjkanja hrane navadili stradanja, zato je naš mehanizem narejen tako, da določene stvari kopičimo in pomanjkanje premostimo. Otroci pa tega nimajo in tudi ne morejo dobiti od mame, če je že med nosečnostjo prakticirala fanatično dieto. To ni medicinski problem, ampak problem, ki ga bo morala rešiti celotna družba.

    Tudi sladkorna bolezen tipa 2, ki jo povezujemo z debelostjo, med otroki v Sloveniji ne narašča več, trenutno pri nas ni niti enega otroka s to boleznijo. Žal pa še vedno narašča med odraslimi, in to kljub vse intenzivnejšem ozaveščanju javnosti o pomenu zdrave prehrane in gibanja, s čimer lahko to bolezen preprečimo in pogosto celo ozdravimo. 
    Ne vem, če so ljudje res bolj ozaveščeni, saj ni videti nikakršnega napredka. Poglejte celotno družbo in videli boste, da se v petindvajsetih letih ni premaknilo nič. Kljub opozarjanju strokovnjakov, zdravnikov in zdravstvenih organizacij o tem, kako pomembna sta zdrava, uravnotežena prehrana in gibanje, se večina ljudi še vedno nezdravo prehranjuje in premalo giblje. Prav pri sladkorni bolezni tipa 2, ki lahko povzroči vrsto drugih zapletov in bolezni, sta hujšanje na normalno telesno težo in telesna aktivnost najuspešnejši način zdravljenja, toda – vedenjske vzorce je zelo težko spreminjati. 

    Sladkorna bolezen tipa 2 se ne pojavi nenadoma, ampak » dolgo tiho potrkava«. Zakaj je tako pomembno, da ukrepamo čim prej? 
    Zato, ker se da sladkorno bolezen tipa 2 vsaj pri mlajših v celoti odpraviti. To je sicer dinamična bolezen, ki napreduje, v določenem trenutku začnejo odmirati tudi beta celice in takrat zadeva ni več tako preprosta, potrebna so zdravila. 

    Sladkorne bolezni tipa 1 pa se ne da ne preprečiti ne odpraviti.

    Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, za katero ne poznamo vzroka, ne moremo vplivati na njen nastanek in je ne znamo pozdraviti. Pri tej bolezni človek ni nič kriv, saj na njen nastanek ne vplivata ne način življenja ne prehrana. Gre za genetsko nagnjenost, ki pa je vedno manj jasna. Včasih smo mislili, da je odvisna od glavnega imunohistokompatibilnostnega kompleksa HLA, vendar z naraščanjem pogostnosti ni več tako. Pojavnost sladkorne bolezni tipa 1 v Sloveniji narašča za skoraj pet odstotkov letno, pogostost pa je danes skoraj trikrat večja kot v času, ko sem začel delati. V Sloveniji vsako leto za tem tipom sladkorne bolezni zboli okoli 75 otrok in mladostnikov, ko sem začel delati, pa jih je bilo manj kot 20. In nihče na svetu ne ve, zakaj je temu tako.

    Kako se otroci soočajo s to boleznijo, pri kateri je potrebna velika disciplina? 
    S sodobno tehnologijo, kot je na primer senzor za neprekinjeno merjenje sladkorja v podkožju, danes prilagajamo zdravljenje življenju in ne obratno. Otroci so tako bistveno manj obremenjeni, kot so bili nekoč. Vedeti pa moramo, da vsaka kronična bolezen predstavlja nekaj, za kar otrok ni bil ustvarjen. Zato je zelo pomembno, da se v družbi znebimo nasilnega predsodka, da smo samo zdravi ljudje v redu. Kompulzivna želja po zdravju je neke vrste nasilje in moram reči, da me z leti vse bolj žalosti to fanatično iskanje zdravja na vse mogoče načine. Včasih je veljal rek: »Zdrav duh v zdravem telesu«, toda - zdrav duh je lahko tudi v bolnem telesu. Seveda si moramo vsi prizadevati za ohranjanje zdravja, vendar pa ima znaten delež posameznikov v vsaki družbi vsaj eno kronično bolezen. Tako tudi vzgajamo otroke, ki potrebujejo zdravljenje. Ne govorimo več o sladkornih bolnikih, ampak o ljudeh s sladkorno boleznijo. Tak človek mora s svojim razumom prevzeti del nalog, ki sicer v telesu potekajo avtomatično. To je pogosto zelo naporno, vendar nič več kot to.

    Slovenski raziskovalci so odkrili gen za vitkost. Ali to odkritje odpira tudi nove možnosti za zdravljenje sladkorne bolezni? 
    Pot do morebitnih novih možnosti zdravljenja bo še zelo dolga, potrebnih bo veliko raziskav. Gen za vitkost so odkrili pri miših, vendar obstaja genski ekvivalent tudi pri človeku. O razvoju nekakšnega čudežnega zdravila, ki bi odpravilo vse težave, ki spremljajo tako kompleksno bolezen, kot je sladkorna bolezen, pa je ta hip popolnoma preuranjeno govoriti. Za kaj takega bi namreč potrebovali celo vrsto hkratnih velikih odkritij.

    Hujšanje marsikomu predstavlja velik problem, mnogi omagajo na pol poti. Kaj priporočate - kako zdravo hujšati?
    Menim, da se prava pot začne v glavi - da najprej sam ugotoviš, da ni dobro biti debel. V znani pediatrični reviji sem nedavno bral članek o pravici do debelosti in nediskriminaciji debelih. Ne znam si prav dobro predstavljati, kaj pomeni pravica do debelosti, saj je to v resnici zelo slaba pravica, ki je zelo poceni in jo lahko zelo hitro uresničiš. Ko posameznik sprejme, ponotranji ugotovitev, da debelost ni dobra, ima na voljo različne poti. Najlažje in najbolj učinkovito je, če se vrne na prehrano izpred več sto tisoč let, ko še ni bilo preprostih ogljikovih hidratov. Ljudje in njihovi predniki so takrat jedli rastline in živali, danes pa pojemo na tone kruha, testenin in praženega krompirja. Občutek sitosti žal ni vezan na preproste ogljikove hidrate, saj ga nismo razvili, imamo pa dobro razvit občutek sitosti za maščobe in beljakovine. Pri vnosu zdravih maščob, kot je denimo olivno olje, bo zato zelo hitro prišlo do občutka sitosti, nagon po iskanju hrane se bo ustavil. Hkrati bomo z beljakovinsko hrano dobili tudi kakovostne gradnike in ostali zdravi. Ker bo tako celoten kaloričen vnos manjši, bomo začeli hujšati. To je zdrav način hujšanja, zato danes veliko uspešnih ljudi hujša z dieto, ki ima nizko vsebnost preprostih ogljikovih hidratov. 

    Kaj pa gibanje? Kako prepričati ljudi, da se začnejo redno gibati?

    Navaditi ljudi na gibanje, je, verjeli ali ne, še težje kot jih prepričati v nujnost ohranjanja ustrezne telesne teže. Ko hujšaš, namreč telo misli, da mora zadržati energijo, zato se upira gibanju. Da to premagamo, je potreben poseben napor. Poleg tega se telo zaradi prirojenih mehanizmov v večini primerov še leta želi vrniti nazaj – v debelost. Zato je za vzpostavitev redne in stalne telesne aktivnosti res potrebna trdna volja. Mnogim pomaga, če se vključijo v skupine, društva, klube. Morda lahko pri tem še največ pomaga naravnanost družbe kot celote, ki obdavči škodljive preproste ogljikove hidrate v hrani, v medijih prepove reklame za nezdrava živila in aktivno spodbuja zdrav življenjski slog z redno telesno aktivnostjo.

    Ukrepati bi morali tudi glede fanatičnih diet, ki postajajo resen problem sodobne družbe. Gre za diete, nastale na podlagi raznih verskih prepričanj ali pa modnih trendov – denimo vegetarijanske ali veganske.

    Darja Zgonc

    Vir: hwww.viva.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • hwww.viva.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Hlastanje-Zdravje-Nasilje

    No trackback comments for this entry.
    Hlastanje po zdravju je tudi nasilje! | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Hlastanje po zdravju je tudi nasilje!

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 28. november 2018 @ 11:35 CET

    "Ukrepati bi morali tudi glede fanatičnih diet, ki postajajo resen problem sodobne družbe. Gre za diete, nastale na podlagi raznih verskih prepričanj ali pa modnih trendov – denimo vegetarijanske ali veganske. "

    ................

    ne me hecat...:))

    bodi vegi, pa ne bo treba na dieto


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,29 seconds