V tem članku bi se želela dotakniti določenega naravnega zakona, ki ga težko razumsko dojamemo in sprejmemo, a vseeno sam po sebi deluje. To je zakon spuščanja, ki se tudi zelo navezuje na zakon vzroka in posledice.

Spuščanje česa? Seveda ne govorim o spuščanju vode iz pipe.., no, pa tudi to pazite, da ni preveč potratno!
Gre za spuščanje v primerih, ko ljudje težko odmislimo in pustimo za seboj neke določene dogodke, situacije, ljudi ali kakršne koli neprijetne izkušnje, ki so se že zgodile. Problem je v navezanosti, ki se dogaja tudi zaradi naše naučenosti (močnih prepričanj in navad). In tu se lahko konkretno navežem tudi na astrologijo. Namreč, ko govorimo o našem notranjem ravnovesju, je pomembno, da smo usklajeni z vsemi planeti oz. njih energijami. V tem primeru z našim notranjim aspektom Saturna, ki je planet nenavezanosti in minljivosti in nam kot dober učitelj nosi tudi takšne, manj prijetne izkušnje, da se prav tega naučimo.., ker se moramo naučiti, slej ko prej. Sicer se bo karmična spirala vila še zelo dolgo.

In zdaj, morda absurd v naših predstavah...
Kako nesmiselno se vam zdi, da bomo nekaj dobili šele takrat, ko se bomo temu odrekli, ko bomo zares spustili??

Za tem stojijo zelo razumljive razlage. Primerov o tem, kaj vse ljudje težko spustimo, pa je neskončno. Naj navedem le nekaj širokih, ki se nas prav vseh dotikajo, npr: določena odnosna veza se je končala in imamo občutek, da smo bili izigrani in prevarani; starši to starši ono; starši so imeli raje sestro ali brata; pri dedovanju so nas opeharili; krivice v službi; pravne ali zakonske krivice itd. itd.
Vse to so, na višji ravni, samo izkušnje, ki smo jih sami izbrali, da bi v tem fizičnem svetu, ki je zelo težak in moker teren, če se lahko tako izrazim, dokazali na kako visokem nivoju je naš višji aspekt.

Poskušala bom na razumsko-analitičnem nivoju opisati, kakšno povezano naj bi imelo to, da nekaj spustimo in nam bo potem lažje oz. se bodo stvari kmalu začele premikati na bolje. Po mojem razumevanju in tudi že izkušnjah, kot tudi razumevanju in izkušnjah mnogih pred mano, je to ena in ista stvar, ki smo jo že slišali v različnih oblikah.

Namreč, počasi se moramo začeti približevati prepričanju in kasneje spoznanju, da je vse spočeto najprej v naših mislih. Na kratko, kar razmišljamo, kreiramo ali smo kdaj v daljni preteklosti kreirali, pa se zdaj tega ne zavedamo. Pa naj izpostavim kar konkreten primer.

Nekdo nam dolguje velik znesek denarja. Denarja nam ne vrne do roka in celo zgleda, da ga nikoli ne bomo dobili, sami pa smo tudi v finančni zagati. Kako se lotimo danega primera? Lahko osebo kličemo vsak dan in ji pridigamo o dogovoru in jo moledujemo naj se potrudi čim prej vrniti; lahko ji grozimo; lahko jo preganjamo preko sodišč ipd. A najprej se moramo vprašati, kaj dejansko to pomeni za nas? Kaj doživljamo in kakšna čustva in občutki nas ob tem prevevajo? Namreč, zaradi jeze in nejevoljnosti, občutka prevaranosti, se v nas ustvarja močna negativna energija, ki nas postavlja na zelo nizko vibracijsko raven. Posledično, s tem sproti ustvarjamo še več negativnih misli in podobnih negativnih situacij in nikakor ne moremo izstopiti iz začaranega kroga. Pojavljati se nam celo začnejo identične situacije in zdaj nam naenkrat denarja ni dolžan le eden, ampak že trije. Pojavljati se lahko začnejo tudi telesne bolečine ali težave. Stop.
Buddha je rekel: »Izgubiš lahko le tisto, česar se oklepaš«

Ko bomo dejansko enkrat razumeli, da smo že na začetku prišli v to situacijo, ki je bila, če verjamemo ali ne, že davno 'zapisana', boste ugotovili, da to ni nič drugega kot le preizkušnja, mogoče domača naloga, ki jo moramo narediti. Dojeti in razumeti, predvsem pa sprejeti moramo, da je tukaj na preizkušnji naše višje razumevanje, modrost, če hočete.
Praktičen nasvet, bolj poglobljen, bi se glasil: »Pozabil bom ta denar, ne bom se več sekiral in ne bom o tem razmišljal vsak dan. Naravnal bom svoj miselni tok na nekaj, kar si želim izkusiti in ne na to kar nočem izkušati. Lotil se bom nečesa kar v meni zbuja pozitivne občutke, se s tem zamotil, tako da se bo moj miselni tok začel obračati drugam. Hvaležen bom za vse kar trenutno imam, pa četudi je to le pitna voda in en obrok dnevno.« Pomembna je samo naša energija, mir v duši in radost.

Verjemite, da ne razumemo kako vesolje deluje. Tako kot ne razumemo kako hrana telo spremeni v mišično tkivo in kosti ali pa kako deluje wi-fi! Res to razumete?
Veliko stvari ne razumemo, pa jih vseeno sprejmemo, kot nekaj čisto normalnega. Ne razumemo, kako je lahko Kristus hodil po vodi, pa vseeno verjamemo. Ogromno ljudi po svetu, vsekakor.

Torej sprejmimo, da smo tukaj na tej zemljici, da rastemo in raziskujemo ter da izkušamo. Preprosto zaupajmo. Sprejmimo, da je to le velika igra, ki jo v tej dobi (Kaliyuga) prav gotovo več ne razumemo, ker smo pozabili, ker smo zdaj zelo nevedni, ker smo tudi zelo ignorantski in na splošno, čisto preveč pohlepni.

Koliko smo pripravljeni spustiti? Velikokrat gre tu z roko v roki tudi odpuščanje.
Kako globoko se lahko predamo? Do kakšne mere se lahko odpovemo vsem našim pogledom na svet, ki so brez izjeme vsi samo iluzija, naša utvara.
Kako daleč lahko objamemo tistega sebe, izven naše dualne narave (prav, narobe, dobro, slabo..)?
Kako daleč lahko objamemo tistega sebe, ki je brez pričakovanj in sodb? Kako daleč lahko objamemo tistega sebe, ki samo je in sprejema vse, ki se zaveda samega sebe v vsej svoji unikatni popolnosti in čudežu življenja, kot tudi sprejema vse druge v vsej njihovi unikatni popolnosti? Lahko to razumemo? Ko smo pomirjeni sami s seboj, ne glede na druge in na vse okoliščine, je mir, je radost in je prostor, kjer ni truda in nobenega upora.

Koliko bolečine si lahko odvzamemo stran od današnjega dne, se vprašajmo.
Verjemite, da ko boste enkrat izkusili to živo in prebujeno stanje, ki je veliko bolj resnično in radostno kot je stanje nenehnega razmišljanja racionalnega uma, boste dojeli, kakšen nesmisel je, da se še naprej oklepamo svoje bolečinske navade in se iz dneva v dan podajamo v bitko, ki jo nikoli ne moremo dobiti.

Ko sprejmemo, lahko spustimo. Ko spustimo, lahko šele razumemo. Zakaj? Ker se nam potem začno pojavljati nenavadni čudeži.. v naših očeh.. pa to sploh niso. Ves čas so bili tam, na dosegu, le na višji vibraciji do katere nismo mogli, ker smo tičali na nižjih ravneh.

Vir: www.mychi.si