Tu je srž problema (Aurigo).

Tako kakor vsako leto, je sejem mineralov v Münchnu posebno doživetje. V smislu sprejetja energij od kristalov, ki jih prejmeš na tem sejmu , kakor tudi v srečanjih in nakupih kristalov. Letos sem pred sejmom ponovno šel čez knjige o mineralih in izpisal večino mineralov. Iz te obsežne liste sem zatem naredil še ožji seznam kristalov, ki jih iščem. Iz devetih popisanih listov je nastal manjši seznam na A4 formatu in na kateremu se je na koncu znašlo čez 70 kristalov na listi za nakup. Izplen ali nakup je bil kasneje bore majhen, enajstodstoten ali 8 novih mineralov.

Statistično gledano je bil večji, saj več kot 30 odstotkov mineralov sploh nisem zasledil na razstavi. To so bili predvsem ameriški in avstralski minerali. Razlogi za nakup samo osmih novih kristalov, so na koncu vsekakor omejena finančna sredstva. Za letošnji sejem nisem imel kakšnih velikih pričakovanj – kar bo, pa bo; je bilo geslo.

Domovi, polni nepotrebne krame
Morda ste že zasledili tuje resničnostne oddaje, v katerih prikazujejo osebe, ki živijo v natrpanih stanovanjih, polnih krame, in zatrjujejo, kako pomembne so te stvari zanje. Gre za osebe, ki v resnici trpijo za kompulzivnim kopičenjem stvari. To je motnja, ki predstavlja eno od oblik obsesivno – kompulzivne motnje (ena od desetih najpogostejših bolezni po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije), pri kateri imajo osebe neizmerne težave vreči oziroma se ločiti od stvari. 

Morda ste tudi sami že zasledili tuje resničnostne oddaje, v katerih tako kot v uvodu prikazujejo osebe, ki živijo v natrpanih stanovanjih, polnih krame, in zatrjujejo, kako pomembne so te stvari zanje. Gre za osebe, ki v resnici trpijo za kompulzivnim kopičenjem stvari. To je motnja, ki predstavlja eno od oblik obsesivno – kompulzivne motnje (ena od desetih najpogostejših bolezni po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije), pri kateri imajo osebe neizmerne težave vreči oziroma se ločiti od stvari.

Piše: Zoran Železnikar

Tretja faza smrti
V tretji fazi se zliješ z Esenco in izkusiš najvišjo resnico v jedru svojega bitja. Najvišjo resnico lahko imenuješ Alah ali Vseobsegajoče ali kako drugače. V tej fazi spoznaš najvišjo resnico o samem sebi, nato pa se spomniš, kako jo ponovno ustvariti.

Prehod skozi tretjo fazo je krajši kot v drugi fazi. Luč, ki jo zaznaš na koncu prehoda, je na začetku drobcena, nato pa postaja večja in večja, dokler ne postane … vse, kar je. Tik pred zlitjem duša lebdi v luči. Koplje se v žaru Esence. Odpadli so vsi občutki strahu, zaskrbljenosti in nelagodja. Esenca izžareva čisto ljubezen, duša pa doživi občutek, da je obkrožena in oblita z ljubeznijo in nežno toploto, popolnoma sprejeta in zaželena. Vse, kar si je duša dobrega ali slabega mislila o sebi, se razgrne pred njo in se počasi raztaplja v luči…

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Ste vedeli, da nihče od nas ni stoodstotno moški ali ženska, temveč se oba pola v nas spopadata za prevlado? To, katero plat imamo bolj izraženo, je po eni strani odvisno od tega, katerega spola smo, po drugi strani pa od vloge, ki jo v našem telesu igrajo hormoni.

Ženske si sicer skozi stoletja prizadevajo razviti svojo moško plat ter se na ta način postaviti zase. A prava osvoboditev ženske je v tem, da sama odloča, kako bo upravljala s svojim življenjem Moška plat v nas izvira iz moči; ukvarja se z močjo sebe, to pa določa vrednost, ki si jo postavljamo sami.

VELIKI DOGODEK LETA!

V Slovenijo prihaja avtor 29-ih knjižnih uspešnic, Neale Donald Walsch.

Neale Donald Walsch je poseben glasnik Nebes. Njegova trnova pot, ki se je spremenila v izjemno zgodbo je impresionirala ves svet. Bil je zlomljen. Bil je na tleh. Bil je…brezdomec. . V času največjega trpljenja mu je nevidna sila prinesla številna sporočila. Zapisal jih je. Cesta ni več objemala njegovega vsakdana.

Nastale so knjige “Pogovori z Bogom”, ki so postale svetovne uspešnice. Človeštvu je vrnil upanje, da ni samo. In da je Bog vedno tukaj. Tisti, ki posluša, ljubi in pomaga. 

IN SEDAJ PRIHAJA V SLOVENIJO, DA BI GA VIDELI IN ZAČUTILI V ŽIVO.

V prvem Janezovem evangeliju ( 3.pogl.) beremo: V tem smo spoznali ljubezen, da je daroval svoje življenje za nas in tudi mi naj bi darovali svoja življenja za naše brate in sestre.“ To pomeni popolno sprejemanje vseh ljudi in skupin z različnim kulturnim in religioznim ozadjem.

Resnični iskalci resnice so se vedno zavedali, da mora biti ta zakon izpolnjen:kjer je prisotna ljubezen do Boga, tam obstaja tudi ljubezen do bližnjega. Filozofiranje o ponovnem rojstvu duše in vseh razvojnih procesih, ki so s tem povezani, dobi pravi smisel vrednot šele prek čistih dejanj v življenju. Realizacija poti notranje osvoboditve in doseganje resnice je edino možno, ko “ gresta molitev in dejanje z roko v roki.”

Vsakodnevni odnosi in interakcije med ljudmi meni osebno predstavljajo izziv. Včasih lahko sedim sama nekje in samo opazujem izraze, pogovore, neverbalno kumunikacijo in skušam zaznati, kakšno je počutje posameznika in v kakšnem odnosu je z družbo.

Redkokdaj me lahko nekdo iztiri, se tudi zgodi. Vendar ne skušam pasti pod vpliv mojega ega, temveč razmišljam, kaj je oseba v meni izzvala. Ko zamenjam pogled, se tudi ne odzivam na način, ki ga v tistem trenutku nekdo pričakuje.

Sem pa zadnjič nasmejana v klubu stala pred toaleto in samo s postavo iztirila neko žensko. Ne glede na to, da sem skušala biti prijazna, se ni pustila motiti. Ko sem opazovala njen obraz, sem videla žalostne poteze in razmišljala, zakaj sem jo tako zmotila. Že dolgo se mi to ni zgodilo.

Piše: Zoran Železnikar

Druga faza smrti
Duša se v prvi fazi osvobodi vseh misli, ki bi jo vezale na telo in njegov videz. Druga faza je izkušnja vsega, kar ste mislili, da se po smrti zgodi. Bog vam bo dopustil, da si v trenutku smrti ustvarite izkušnje, kakršne koli si želite. To se bo zgodilo v trenutku. Če verjamete v reinkarnacijo, boste nemara videli trenutke iz minulih življenj.

Tisti, ki veruje v sodni dan ali vice, ki jim sledita raj ali pekel, bo doživel natanko to. Ustvaril bo natanko tako podobo. Če nima predstave o podrobnostih, si jih bo v hipu izmislil. Nato bodo ti kraji ustvarjeni zanj, hipoma. Ta izkušnja lahko traja, kolikor dolgo je potrebno - glede na krivdo, ki se je zaveda, lahko tam biva tudi več (zemeljskih) stoletij.  Pri tem pa je pomembno dejstvo, da gre za opazovanje – samega sebe in dogajanja; nekako tako kot če bi gledal poučen videoposnetek.

Brazgotine je možno popolnoma odpraviti!

Brazgotine mnogim predstavljajo lepotno napako na telesu, včasih pa to tudi vir zdravstvenih težav, zato je njihova pravočasna in pravilna nega nujno potrebna.

Nastanejo  lahko na koži, lahko pa tudi v notranjosti tkiva in so očem nevidne.

Brazgotine je potrebno mazati in masirati s kremami za nego brazgotin.

Po vsakem operativnem posegu ali poškodbi se prične regeneracija tkiva. Slednja lahko v nekaterih primerih povzroči nastanek manjših ali večjih brazgotin, pri čemer lahko proces brazgotinjenja traja tudi do poldrugega leta. Da bi vplivali na ta proces, si na poškodovani del takoj po operaciji nanašamo naravno kremo za mehčanje brazgotin. S kremo masiramo brazgotino toliko časa, da se nič več ne vidi zlepljenost kože in podkožja in da ni več rdečine na koži. To pomeni, da ni več nobene sledi brazgotine na koži.

Oko je luč telesa. Če je torej tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko zlobno, bo temačno celo tvoje telo. V tem besedilu evangelija po Mateju je prikazan nepozaben vidik očesa oko ni le prejemnik svetlobe, ampak tudi njen oddajnik: oko je luč telesa! Ta luč ne sveti kar tako, kajti če je tvoje oko zlobno, bo celo tvoje telo temačno.

Človek je pod vplivom svetlobe , ki jo sprejme oko oziroma tistega, kar se dogaja okrog njega. Navajen je se istovetiti s svetom, ki ga obdaja , z zunanjo stranjo stvari; s svetom, v katerem postaja zunanje vedno bolj pomembno. Zunanje blesti in blešči, s čimer se skrije bednost notranje stvari.

Predajte se strahu. Tiho vstopite vanj, da boste lahko preučili njegovo globino. Včasih se zgodi, da sploh ni zelo globok.

Zenovska zgodba pravi:
Možakar je ponoči hodil po kamniti poti. Spodrsnilo mu je in padel je. Bal se je, da bo zgrmel več sto metrov v globino, saj je vedel, da je na robu potke prepad, pod njim pa dolina. Oprijel se je veje, ki je segala nad rob previsa. V temačni noči je videl samo brezno brez dna. Zakričal je in zaslišal je odmev svojega lastnega glasu – nihče ga ni slišal.

»Grem po nove hlače« zakriči Polona. »Ne danes, popusti se začnejo prihodnji teden,« skrbno doda mati. V trgovino po nakupe se vse redkeje odpravimo, če ni razprodaj, popustov. Še kadar opravljamo tedenske nakupe živil, smo pozorni na znižanja, posebne ponudbe in objave megamarketov tipa »ob torkih je dan za upokojence«, »vsaka prva sobota ponuja znižanja« in podobno.

S popusti, tako imenovanimi razprodajami, so v ZDA začeli že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem v želji biti boljši, izvirnejši od konkurence. Pri nas pa so prve razprodaje ponudile predvsem vse tisto, česar trgovine niso mogle prodati, torej umazane in strgane izdelke, ki pogosto niso bili niti zelo poceni. Zato je v glavah marsikaterega starejšega kupca še vedno zasidrano mnenje, da so znižani artikli zagotovo slabi, nekakovostni izdelki. K temu stereotipu lahko prištejemo še tistega, da je najdražje tudi najboljše. Kar seveda že dolgo ne velja več.

Piše: Zoran Železnikar

Prva faza smrti
Prva faza je za vse enaka. Takoj ob smrti se zgodi nekaj zanimivega. S popolno gotovostjo se zavemo, da smo umrli in da ne gre za prevaro. Obenem pa nam je popolnoma jasno, da se življenje nadaljuje. To izkusijo vsi. Malce frustrirajoče je le spoznanje, da nismo več v telesu temveč oddvojeni od njega. V tej fazi se duša zave, da telo, v katerem je živela fizično življenje, ni realno. Telo ni duša.

Kje človek premine (pod zemljo, pod vodo,…) ni pomembno, saj je duša takoj prosta.
Kljub nekoliko nelagodnemu občutku je zavest zelo zbrana. Duša se počuti veličastno in svečano. Telo se pričenja ohlajati od nožnih prstov navzgor in v kake pol minute doseže glavo. V trenutku, ko telo občuti hlad, se prične duhovno videnje in slišanje. Volja nima več nikakršne moči nad telesom.

Vse, kar nezavedno vpliva na vas iz preteklosti, bo vodilo vaše življenje.
Če je mati doživljala čustvene pretrese, ki so vas prestrašili, ste se naučili zapreti vase, otrpniti in se zaščititi. Če je kasneje vaša žena ali sodelavka izražala nenadzorovana čustva, boste nagonsko oledeneli in omejili svobodo izražanja. Moški, ki otrpne ali se osami ob močnih čustvih, postane šibek in prestrašen.

Toda čustev iz preteklosti ne nosimo preprosto v sebi, učili so nas jih tudi obvladovati. Mogoče sta vam oče ali mati govorila: “Tega ne bi smel tako čutiti…. Veliki fantje ne jočejo… Ne joči, kupil ti bom sladoled….”

Našli so jo na tleh v kopalnici z vročino 41,6 C. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se je znašla na robu smrti. Zdravniki je niso mogli stabilizirati, notranji organi so odpovedovali, zadela jo je srčna kap. Ko so odkrili, da ima v sebi tampon, je postalo jasno, da gre za sindrom toksičnega šoka. Stara je bila 24 let. To je bila najhujša bolečina, ki sem jo kdaj občutila, pravi Lauren Wasser, nekdanja košarkarica in manekenka. Zaradi zapletov so ji bili tistega usodnega večera leta 2012 prisiljeni amputirati nogo od kolena, a je na srečo preživela. In vse od takrat pripoveduje svojo zgodbo.

Medtem, ko je bila Lauren v bolnišnici, je njena mati vložila tožbo proti proizvajalcem tamponov ter trgovski verigi, ki jih je prodajala. Med drugim želi doseči obsodbo industrijske prakse izdelovanja tamponov iz sintetičnih materialov, ki so za ženske škodljivi. Vse več je namreč dokazov, da je to še ena mračna plat izdelka, za katere ljudje verjamemo, da so varni.

Piše: Zoran Železnikar

Smrt je odločitev
Teologija je prinesla zablodo, da Bog ljudi pokliče. A to ne drži. Smrt je odločitev duše. Zavedanje, da umiraš zato, ker si se sam tako odločil, je v veliko pomoč.

Umiranje je nekaj, kar narediš sam, zase, na ravni duše. Kako, da se tega ne zavedaš? Ker se te odločitve dogajajo na nadzavestni ravni, na ravni višje zavesti. Dejansko si sam vzrok svoje smrti. To vedno drži, ne glede na to, kje ali kako umreš. Ne moreš namreč umreti proti svoji volji; tudi trenutek in način smrti sta stvar izbire. Kajti nič se ne zgodi, če (na nezavedni ravni) ne želiš, da bi se. S prave strani zavedanja žrtve ne obstajajo.

“V začetku je bila Beseda in bila je pri Bogu in Bog je bil Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in nič, kar obstoja ni nastalo brez nje“. ( Janez 1, 1-3).

Vse stvarstvo ima svoj začetek v vsemogočni božji Besedi. Njeno stvaritveno delovanje spremlja božja misel v razodetju. To je bila temeljna, magična prasila, ki neposredno proizvaja božje rezultate. Prvotno dejanje , ki ustvarja življenje in je osnova vsega razodetega, je torej v “ izgovarjanju” Besede: “ Kajti tako je rekel, naj se zgodi”.

Že Benjamin Franklin je opozarjal, da bomo na račun varnosti ostali brez varnosti in svobode, če bomo svobodo omejevali. Tega znamenitega reka danes nihče ne spoštuje, poudarja akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, zaslužna profesorica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. »Nekdaj odprta država ZDA se zapira z zidom proti Mehiki, zid so postavili v Izraelu, v Evropi pa imamo ograje oziroma ovire na mejah.

Spomnimo se, koliko ostrih kritik je bilo namenjenih berlinskemu zidu, danes pa podobni ukrepi nikogar več ne motijo.«

Kaj je pravzaprav ta svet, v katerem se gibljemo in nad katerim vedno znova čudimo? Čudimo se ostrim nasprotjem kot so življenje in smrt, zdravje in bolezen, bogastvo in revščina, dobro in zlo. Med vsemi tem moramo kakor koli že najti svojo pot. Izžarevate vse svojo mladostno navdušenje. Ampak tu in tam se nekateri od vas tiho potegnejo vase, da bi razmislili o smislu tega navideznega nesmisla. Zakaj se ljudje tako zelo ukvarjajo z vsem in z vsakim? Kaj je smisel vsega tega živčnega razburjenja in prizadevnosti?

Ne boste našli v sebi niti harmonije niti miru, če sami zase ne boste v sebi razrešili tega konflikta nikoli v minljivih nasprotij. Danes se lahko glasno veselite in jutri ste lahko „ down“. To ni samo simptom nekega viharnega in življenjskega obdobja in tudi ne zapoznele poburtete. V enem trenutku živite intenzivno v dogajanju in v naslednjem se počutite kot tujec na zemlji.

Če opazite katerega od teh znakov, se je dobro posevetovati z osebnim zdravnikom.

Oteženo dihanje 
Oteženo dihanje ali pa občutek, da vam zmanjkuje sape, je eden od prvih znakov raka na plučih, poročajo osebe, ki so zbolele za to boleznijo.

Kronični kašelj in bolečina v prsih 
Levkemija in rak na pljučih izzovejo simptome, kot so kašelj ali bronhitis. Nekateri bolniki, ki so zboleli za rakom na pljučih, pravijo, da se je bolečina iz prsnega koša selila v ramena in navzdol po rokah.

Ženske

Ženske so nosilke življenja. Ženske rojevajo. Ženske hranijo novo življenje. Ženske so tok sveta. Ženske so globoko zakoreninjena moč vode. Vode, ki v življenju teče kot življenje. To je velika moč ženske.

Ali poznaš to moč? Komaj kakšen moški jo pozna! In veš zakaj? Ker se moški težko prepusti samo eni ženski. Nihče ne izgubi svoje ženske. Nobena ženska ne zapusti svojega moškega. Tega ne more. Ravno tako ne, kakor reka ne more teči navzgor. Ženska vselej ostane pri svojem moškem.

Piše: Zoran Železnikar

Kaj je smrt?
Zdaj nam je v zvezi s smrtjo, ki je največja iluzija življenja, že marsikaj jasno. Smrt je dogodek v življenju večne duše, po katerem se njena pot nadaljuje na nekoliko drugačen način, v drugačni starnosti. Dogodek, ki predstavlja zaključek enega telesnega cikusa v njenem življenju in pričetek novega. Smrt je - tako kot obzorje - le meja, do koder nam seže pogled, dokler smo v snovnem telesu.

„Smrt“ v osnovnem pomenu besede pomeni dokončni konec. Toda konca življenja preprosto ni, saj je življenje, tako kot Bog, večno. Smrt pomeni le konec trenutne telesne eksistence, ločitev duše od telesa. Smrt je dogodek, s katerim odmrejo občutki in izginejo določeni pojavi, ki so značilni le za fizični svet. Duša se z dogodkom smrti vrača v svoj duhovni dom, ko je dokončala enega šolskih razredov življenja.

Ste se že mogoče kdaj spraševali kakšna je pravzaprav razlika med pametjo/intelektom in modrostjo?
V naši zahodni družbi je vsekakor veliko več teže namenjeno intelektu-razumu, kot pa modrosti.

Intelekt oz. njegovo racionalno-logično razmišljanje, je predvsem domena naših levih možganov, kjer razvrščamo dejstva na podlagi pridobljenega znanja in informacij. Modrost pa prihaja iz opazovanja naših lastnih izkušenj iz katerih se največ naučimo in na podlagi katerih se tudi lažje in bolj smiselno lahko odločamo. Modrost vključuje radovednost, kreativnost, kritično mišljenje in željo po vedno novih spoznanjih.