Punčke so pridne, fantki so poredni. Punčke se učijo, fantki so leni. Punčke so pametne, fantki so iznajdljivi. Punčke ubogajo, fantki imajo umazana ušesa. Punčke pomagajo, fantki počnejo neumnosti. Punčke so lepe, fantki so živi …

Roza in modro lahko prerasteš … Punčke in avtke že težje … Pridnost ali porednost pa se vklešeta v tvojo dušo kot tatu – z nešteto vbodi, po katerih teče strup. Lahko ga z nečim pokriješ, lahko si ga razpraskaš, lahko si daš čez še enega, da ga prekrije, a tatu ostane za vedno …

Poredni so vedno fantki. Fantki se tepejo, kradejo, praznijo zračnice na kolesih in lulajo po sosedovem avtu. Punčke so zgolj jezikave. Najstnica ima mogoče med jezikanjem skozi jezik zapičen piercing. Morda doma jezika. Morda je njen zunanji videz nameno pošasten. Morda beži od doma in se ne vrača v skladu z dogovori. Morda se omamlja. A vse to počne, da bi lahko bila v družbi vrstnikov po svojem okusu. Ko je med njimi, je natanko tako pridna in lepa, kot se od nje pričakuje … Ko zraste v mlado damo, se prilagaja … Novopečena partnerka se trudi ustreči … Sveža mamica je začarana … Nova uslužbenka se razdaja … Ko napreduje, se podreja … Potem pridno skrbi za ostarele starše … In za ostarelega moža … In za nagrado ji kot vdovi ostane dolgočasno nepredvidljiva družba starostnih tegob …

In ko ji vnuki ponudijo, da bi jo z vozičkom popeljali na izlet, obisk ali prireditev, to vzamejo kot žalitev. Na vozičku pa se res ne spodobi iti med ljudi in jih obremenjevati s pogledom na staro gospo … Njen zadnji izlet, obisk in prireditev je lastni pogreb, za katerega ima pripravljena navodila in sredstva na računu …

Ženska bo vedno pridna punčka …

o

S porednimi fantki se ukvarjamo. Pridne mamice iščejo rešitve zanje pri prijateljicah in družinskih zdravnicah. Pridne učiteljice in svetovalke se z njimi pogovarjajo in preizkušajo različne strokovne pristope. Če pristanejo v popravnem domu ali zaporu, obiskujejo strokovnjakinje (večinoma pridne gospe), ki jim skušajo pomagati. Matere, žene, hčerke ali sestre – nekdo bo že poskrbel zanje …

Kdo pa se ukvarja s pridnimi, mirnimi in tihimi punčkami? Kdo jih kdaj vpraša, če je vse v redu z njimi? Kdo preizkuša različne strokovne pristope, da bi iz njih iztisnil znake življenja? Kdo jih sploh še pogleda, če so tepene, omamljene ali se prodajajo? Če imajo srečo, jih najde zavzeta prostovoljka iz društva za pomoč ženskam s takšnimi ali drugačnimi težavami in malo poklepeta z njimi …

Res, zakaj imajo težave, ki izvirajo iz neustreznih družinskih razmer, samo fantki? So vse družine deklic vzorčne ali brez posebnosti? … Je v večji stiski najbolj opazen barabin v razredu ali tista pupa v kotu, ki se premakne samo, ko ji kdo to reče? …

o

Pridnost je ravno tako izmuzljiv pojem kot na primer krščanske vrednote. Predpostavlja se, da vsi vemo, kaj to je, nihče pa ne pove. Otrokom »Bodi priden!« pomeni: »Prenehaj početi, kar počneš!« ali »Delaj se, da ne obstajaš!« Ni pa to nujno; odvisno je od okoliščin in od odraslega, ki gnjavi. Kaj na primer pomeni: »Bodi priden na obisku!« ali: »A si kaj priden?« Otroci nimajo pojma. Vse te pridnosti imajo za zvoke narave in se zanje menijo ravno toliko, kot odrasli kristjani za krščanske vrednote …

Fantki pridnost pozunanjijo. Ni del njih. Uporabijo jo, ko jim to prinaša koristi. Takrat so tako čudoviti, da rečete: »Ta bi bil pa res dober mož za mojo hčerko!« A ko tega obnašanja ne potrebujejo več, ga odvržejo kot pustno masko …

Punčke pa pridnost ponotranjijo. Pridne so, tudi ko so poredne. Če so poredne, so zato, da se jim ne bi zmešalo od same pridnosti, ki jo terjajo drugi in ki jo zahtevajo same od sebe. Ženskam se vsake toliko ne »zmeša«, ker bi bile po naravi nagnjene k zmešanosti, ampak ker je popustil ventil. In pri takšnem pritisku ventili stalno pokajo …

Za moške velja, da se znajo obvladati. A če moški nekaj hoče, ne brzda svoje želje, temveč se ukvarja s tem, kako bi jo kljub vsem oviram zadovoljil (to je še najbolj očitno pri izpolnjevanju spolnih želja). Ženska pa, nasprotno, vse kriplje vloži v obvladovanje svojih želja in si v pomanjkanju pravih postavlja namišljene ovire.

Če je zaljubljena, to pove prijateljicam in sorodnicam, tudi kakšnemu prijatelju in sorodniku, a bognedaj človeku, v katerega je zaljubljena. Tudi če jo vpraša, najprej zanika … In prej bi si dala odrezati jezik, kot priznala, da je spolno vzburjena, ker to se pa res ne spodobi … Raje sanjari in krpa ventile …

O seksu bolje, da sploh ne govorimo! Koliko žensk je tako pridnih, da prevzamejo vlogo trupla – kante z luknjami za spermo? Koliko pridnih zakonskih žena doživi orgazem na vsake kvarte ali sploh nikoli? Koliko jih doživi orgazem samo med samozadovoljevanjem, ker se moških ne spodobi usmerjati (in jih odjebati, če jim ni izziv tekmovati z vibratorji)? Tako boleče mnogim pridnicam je med seksom lažje hliniti orgazem kot poskrbeti, da ga doživijo …

Koliko žensk na prvo mesto postavlja sebe (razen med samimi ženskami, kjer znajo stvari postati čisto 'moške')? Koliko jih upa jasno povedati, kaj želijo, kaj bi rade počele, kako se počutijo in zakaj? Koliko jih na licu mesta prizna, če jih ravnanje drugih spravlja v slabo voljo, strah ali žalost (razen če so to otroci)? Da so jezne, pogosto ne priznajo niti samim sebi, kaj šele komu drugemu …

Ni važno počutje; važen je vtis. Ženska je urejena, tudi ko izgleda zanemarjeno. Je lepa, tudi ko se počuti obupno. Delo opravi, tudi če se ji ne ljubi. Nikoli ne pošlje vsega »v kurac« in gre lovit ribe ali divjat z motorjem …

o

Seveda znajo ženske biti hudobne, celo zlobne. A to delajo prikrito. Če jih razkrijejo, ne priznajo. In s svojimi zlodeli se ne hvalijo. Mnogi množični morilci so po prijetju še napihnili svoje zločine in si prizadevali za slavo. Množične morilke molčijo in utonejo v pozabo …

Poreden pa ne moreš biti prikrito. Porednost je izzivanje, da te opazijo in razkrijejo. Porednost je spravljanje ljudi ob živce z namenom, da bi ravnali drugače, kot brez izzivanja. Porednost je dejavno in javno spreminjanje svoje usode, ne sprijaznjenost z njo …

Mnoge ženske so bile poredne. To so ženske, ki so ženskam priborile pravni položaj človeka. Mnoge so poredne; borijo se, da bi ta položaj izboljšale ali ohranile. A večina žensk, ki dela na tem, je pridnih. Učijo se bolj kot moški za nižje ocene. Delajo bolj kot moški za nižje plače. Ne zavzemajo vodstvenih mest, da lahko delajo in dokazujejo svojo vrednost, torej pridnost. Če postanejo šefinje, moške drže ne izzivajo, ampak posnemajo …

Še nekaj let nazaj smo menili, da so ženske pri nas že prehodile večino poti do enakopravnosti in enakovrednosti. A kot vidimo danes, je bil edini razlog za takšno mišljenje ena najmanjših plačnih razlik med moškimi in ženskami na svetu.

Ne, ženske so pri nas – v svojih in moških glavah – približno tam, kjer so bile za časa Cankarja: z verigo pripete na štedilnik, z metlo v roki, z naporno in slabo plačano službo pri nekem slinastem prascu ter vedno na uslugo možu, otrokom, staršem in sosedom. Tudi ženske, ki se čemu od tega upirajo, so v ostalih ozirih pridne. Vedno so bile. Slovenija v tem oziru ni napredna, ampak skrajno zaostala dežela … Slovenska zgodovina in bajeslovje ne poznata niti ene res poredne ženske. Za našega največjega ženskega zmaja smo proglasili Svetlano Makarović – vrhunsko pravljičarko, ki je poredna samo v tem, da jezika …

Kje ste, slovenske *censored* Riot? »Podivjane pičke« se lepo sliši … In joški povedo več kot tisoč besed …

Gregor Hrovatin

Vir: za-misli.si