Piše: Nara Petrovič v Vivi www.viva.si

Vso zgodovino je bila embalaža nadvse dragocena, naj je šlo za amforo, vrč, steklenico, skledo, košaro, zaboj, sod, nožnico, tulec, denarnico, obleko ("embalaža" za telo) ali hišo ("embalaža" za nas in naše stvari). Embalaža je navadno preživela toliko let ali generacij kot vsebina, ki ji je bila namenjena.

Razmerje med vsebino in embalažo je bilo navadno takšno, da je bilo vsebine veliko več kot embalaže. Ljudje so embalažo skrbno varovali, bila je dragocena, saj je opravljala funkcijo varovanja vsebine. Zato so embalažo krasili, se nanjo podpisovali, jo slikali in skrbno oblikovali; še zdaj v njej prepoznavamo umetniško vrednost.

V novomeški bolnišnici so izvedli prvo implantacijo umetnega sklepa v nožnem palcu pri nas.
V Splošni bolnišnici Novo mesto so v začetku meseca prvič v tem zdravstvenem zavodu opravili implantacijo umetnega sklepa palca. To je bila prva tovrstna operacija pri zdravljenju obrabe osnovnega sklepa palca - hallux rigidus, ki jo je izvedel tamkajšnji specialist ortopedske kirurgije Klemen Bedenčič.

V novomeški bolnišnici so opozorili, da gre pri obrabi osnovnega sklepa palca za boleče stanje, "ki prizadene palec v metatarzo-falangealnem" oz. v osnovnem sklepu. Na hrbtni površini prizadetih kosti pa se posledično razvijejo osteofiti ali kostni izrastki, ki omejujejo gibanje in povzročajo bolečino. Napredovala bolezen vključuje tudi degeneracijo hrustanca oz. obrabo sklepnih površin, ki še dodatno prispeva k bolečini, so dodali.

Včasih se staršem zdi, da otroci najraje posegajo po živilih, ki najbolj škodujejo njihovemu zdravju. Vendar ni nujno vedno tako – v raziskavi, objavljeni v reviji Food Quality and Preference, so med seboj primerjali okus otrok iz različnih držav in prišli do zanimivih zaključkov.

Ugotovili so, kaj vse naj bi vplivalo na okus otrok. V raziskavo je bilo vključenih 1700 otrok iz osmih evropskih držav, starih med šest in devet let. S pomočjo senzoričnih testov so ugotavljali, kako se otroci odzovejo na različne okuse (mastno, sladko, slano, umami).

Slovenija je zaradi marsičesa raj na zemlji, in če se vam je uspelo iztrgati iz mestnega smoga, lahko uživate tudi v nadpovprečno čistem zraku, ki bi ga lahko v nekaterih delih Slovenije celo izvažali v steklenicah. 

Agencija RS za okolje vsako leto pripravi poročilo o stanju zraka, ki ga dihamo. Zadnji podatki se nanašajo na leto 2017, torej so že malce »postani«, vsekakor pa orišejo položaj in nakazujejo smernice za prihodnost. 

Nasploh je stopnja onesnaženosti zraka v Sloveniji enaka povprečju v EU. Zaradi onesnaženosti zraka bo povprečni Evropejec (in s tem tudi Slovenec) živel »le« devet mesecev manj, kot bi sicer.

Zavrgli 38 odstotkov hrane, ki je bila še užitna.

V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej. Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 povečevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je v današnji objavi zapisal državni statistični urad.

(Tomaž:) Stari, o tematiki bolezni sva se kar dobro naklepetala. Zdaj se zopet lahko lotiva kake nove teme.

(starec:) Si iz te debate izluščil kaj konkretnega zase?

Kako to misliš?

Te pesti kaka nadležna, morda kronična bolezen?

Ja seveda. Astmo imam. Že od majhnega. A tu ni kaj narediti. Hude astme se menda ne da pozdraviti. Zdravnik ti predpiše tiste sprejčke, saj veš - da ti nekoliko razpihnejo pljuča. A to je le kratkotrajna rešitev. Jaz sem se s tem že nekako sprijaznil.

(Tomaž:) Stari, tisto, kar si mi zadnjič razlagal o bolečini, mi je res dalo misliti. Ali ni žalostno, da o takšnih važnih življenjskih stvareh vemo tako malo, v šolah pa nam glave trpajo z vsemogočim balastom, s katerim nimaš kaj početi?

(starec:) Žalostno, res. A to je posledica ukalupljenosti, ujetosti v materialistični koncept, ki je še v veljavi. Toda zrelost človeštva se približuje točki, ko bo prišlo do preboja oklepa materialnosti in zgodil se bo premik, večji od tistega, ki ga je povzročil Einstein s teorijo relativnosti.

Upam, da res. Krasno bi bilo, če bi se ta prehod zgodil mehko, postopno in neboleče. Zato je važno, da tisti, ki se zavedamo razmer, pričnemo usmerjati pozornost v ustreznejšo smer, da se ljudje malce zamislijo in začnejo razmišljati tudi izven ustaljenih kalupov. Še pred letom dni bi te ful debelo gledal, če bi mi rekel, da bolečine v resnici niso nekaj slabega temveč ful dobra priložnost za napredek, če se le zavedamo tega in vsaj malo poznamo ozadje teh mehanizmov!

Zadnje čase na internetu seveda, kje drugje, vidim veliko posnetkov, kako so moški poženščeni, ženske pa možate. Zadnjič mi je v oči padla beograjska komičarka, ki se je razhudila, da je nihče na nekem srečanju ni več gledal v oprsje, temveč so jo spraševali, kaj misli o političnem stanju. Kje so pravi moški, se je spraševala. So še, še obstajajo, se mi pa zdi, da jim dandanes ženske ne dovolimo biti moški in lovci, saj takoj, ko nakažejo morda, da ima osvajanje sexualno noto, postanemo napadalne. Zakaj sem razmišljala?

Bila sem vzgojena v duhu, ko je spolnost tabu tema. Vse, kar so me od spolnosti naučili, je bilo, da naj pazim, da ne bom spala s preveč moškimi, ker bom težko dobila partnerja. To misel sem imela v mladih letih vseskozi v glavi. Res je, da se časi spreminjajo in sedaj ne več v tempu 100 let, temveč dnevno, mesečno.

Tem stvarem se med menstruacijo izognite v velikem loku.

1. Napačni tamponi
Veliko žensk ne glede na moč krvavitve uporablja isto velikost tampona, kar je napaka. Če imate močno menstruacijo, uporabite velik tampon, pri šibkejši pa manjši. Tampon je pravilno vstavljen, če ga ne čutite.

2. Aspirin
Menstrualne krče lahko lajšate s protibolečinskimi tabletami, izogibajte pa se aspirinu, saj redči kri.

Pravica do smrti?
Spomnimo se Janka Pleterskega, zgodovinarja, ko je življenje zanj pri 95 letih postalo neznosno breme. Oglušel in oslepel je, opešalo je njegovo telo, um pa je bil v dobri formi. Lansko pomlad je na državni zbor naslovil pismo, v katerem je državni organ pozval, naj ljudem omogoči odločanje o koncu svojega življenja. Opozoril je, da mora demokratična država to vprašanje rešiti sistemsko in se tako javno zavzel za ureditev programa evtanazije v Sloveniji.

»Vsakdo bi moral imeti pravico, da v primeru neznosnega telesnega ali duševnega trpljenja lahko izbere smrt in pri tem dobi strokovno pomoč. Ni res, da je mogoče pri vseh boleznih z dobro nego odpraviti vse telesno in duševno trpljenje. Poleg tega marsikdo ne soglaša, da je vreden prav vsak dodaten dan življenja, pa čeprav sestoji iz polzavestnega ali nezavestnega stanja, infuzijskih steklenic in piskajočih aparatov.

Nasveti in zgodbice naših babic so zlata vredne. To običajno spoznamo takrat, ko jih ni več med nami. Zato le pohitite k svoji in ji zastaviti ta vprašanja.

Mame disciplinirajo, babice razvajajo. Še zlasti v otroštvu so predstavljale pomemben del našega življenja. Kadar starši niso imeli časa, so bile babice tiste, ki so nas tolažile, zabavale in poskrbele za polne želodčke. Ko vnuki odrastejo, se ta vez zaradi pomanjkanja časa ohladi. A njihove zgodbice in nasveti so zlata vredni, zato si zanje le vzemite čas in jih poslušajte.

Splav je tema, o kateri se ne govori rado. Pa naj gre za načrtovano, spontano ali umetno sproženo prekinitev nosečnosti. Roko na srce, to je tema, o kateri tudi sama nisem veliko govorila. Izkušnje s splavom nisem imela, prijateljic in znank, ki bi to izkušnjo imele in želele o njej govoriti, pa tudi ne. Vsaj tako sem mislila.

Nepremično zrem v monitor, ki prikazuje notranjost moje maternice in malo drobceno bitjece, ki raste v njej. Nestrpno čakam besede ginekologinje, ki bo potrdila, da ima to drobceno bitjece utrip in povedala, da nosečnost poteka tako, kot mora. A ona ne reče nič. Le obrača ultrazvočno sondo, zdaj levo, zdaj desno, povečuje sliko na monitorju, jo zmanjša, pa nato spet poveča in v tišini proučuje videno.

(Tomaž:) Zdravo, stari. V zadnjem času sva prežvečila precej stvari. Skušam jih povezati in si ustvariti pravo sliko o tem, kar se zares dogaja na svetu. Mi lahko pomagaš?

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Seveda ti bom pomagal, po svojih močeh, seveda.

Teorije, ki si mi jih razkladal, morda držijo ali pa tudi ne. O tem se bom lažje odločil, ko preveriva, »če držijo vodo«. Če jih tisto, kar se v svetu v globalu dogaja, potrjuje, je to že nekaj. Jasno je tole: svet se premika v smeri velike štale, ki ima ful zgovornih obrazov. Uničujemo okolje in naravne vire, nobenih jasnih znakov ni, da je svoj odnos do tega kdo spremenil. Uničujemo prebivalstvo, saj se nikjer ne vidi, da bi si kdo zares prizadeval ustaviti genocide, iztrebljanje in vojne ali pa zatreti lakoto in bolezni. Ob vse večji bedi in stiski manjšina vse bolj bogati in kuje dobičke na račun brezpravnih in nemočnih. Zdaj pa mi povej, ali se to dogaja po naključju oziroma zaradi nevednosti, ali pa gre dejansko za načrt, od katerega ima nekdo dolgoročno korist?

Živimo v kontaminiranem svetu in na to smo se navadili. Zlasti v velikih mestih se onesnaženost okolja iz dneva v dan povečuje, ker pa je ne moremo odpraviti, saj to za nas pomeni določene obveznosti, smo se na to preprosto navadili. Naši organizmi so razvili protitelesa in skoraj naravno se prilagajamo protinaravnemu.

Toda proces je še večplastnejši. Kontaminacija namreč ni omejena na fizično okolje, temveč vključuje tudi psihološke in mentalne ravni, s čimer do neslutenih razsežnosti vpliva na človekovo doživljanje sveta.

Ledeno mrzel tuš navsezgodaj zjutraj se ne zdi prijetna ideja, predvsem če ne živimo v tropih – stopiti pod mrzel tuš je, kot bi nas zbadalo tisoč mokrih, mrzlih nožev.

Ampak mrzel tuš je v resnici lahko izjemno dober za nas, lahko nam spremeni življenje. Ledeno mrzel tuš ti ponudi možnost, da v nov dan vstopiš zunaj svoje cone udobja in razširiš svoj svet onkraj omejenih prepričanj in zmogljivosti. Poleg tega izjemno dobro vpliva na tvoje telesno in duševno zdravje!

Tokrat se bomo poglobili v to, kaj je čas in zakaj nas zasužnjuje. Kaj lahko naredimo, da ne bi bili vedno privezani za tega trdega in krutega gospodarja, ki se – podobno kot urni kazalci – pogosto kaže kot majhen in nedolžen?

Kadar govorimo o velikih koordinatah, ki usmerjata človeka ter ga umeščata v obstoj, govorimo o “času” in “prostoru”. V katerem prostoru se gibljemo? Kako dolgo lahko trajamo? Čeprav sta naš čas in prostor dve veliki koordinati, sta za nas postali majhni in smo pozabili, da se prav tako manifestirata, čeprav v nekoliko različnih oblikah, na drugih dimenzijah, na drugih ravneh, v drugih oblikah obstoja, katerih del je tudi človek.

V letu 2018 je izšlo veliko število člankov o dokazani učinkovitosti kanabidiola, medicinske konoplje – cele rastline in celo o učinkovitosti »doma pridelane« konoplje za zdravljenje najtežjih oblik otroške epilepsije, cerebralne paralize, avtizma in nekaterih pridruženih motenj, zlasti vedenjske hiperaktivnosti. Vsi članki navajajo, da imamo danes na voljo prepričljive dokaze o učinkovitosti takih preparatov.

To dokazujejo študije na velikem številu otrok, mladostnikov in mladih odraslih, temelječih na trdnih dokazih stopnje 1 – tako imenovanih dvojno slepih, s placebom nadzorovanih kliničnih študij, kot tudi njihovo dologotrajno uporabnost in predvsem dolgotrajno jasno dokazano varno uporabo. Dokazano je bilo tudi, da se dopolnilna uporaba kanabinoidov pri zelo trdovratnih epilepsijah (encefalopatijah) odlično sklada z nekaterimi protiepileptičnimi zdravili, ki jih taki otroci jemljejo.

Virusi, ki so zelo pogosti tudi v Sloveniji ...
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da so humani (človeški) papilomavirusi (HPV) tisti virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški, tako v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu.
"Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV. Okužba s HPV je spolno prenosljiva, kar pomeni, da se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov," opisujejo.

Okužba s HPV lahko po njihovih navedbah povzroča predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla: "HPV so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moških, kot pri ženskah."

Sona, eden Budovih učencev, utrujen od puščavniškega življenja, polnega odrekanj, se je prepustil življenjskim užtikom. Buda ga je vprašal:

“Otrok moj, si kdaj igral na lutnjo?”

“Sem,” odvrne Sona.

“Potem povej, če so strune na lutnji premočno zategnjene, ali bo glasbilo dalo pravi ton?”

“Ne.”

Na Božični dan sem videla na socialnih medijih, poleg vseh nasmejanih obrazov, kako je prostovoljec brezdomcem delil oblačila.Zamislila sem se, kako večina od nas uživa v pojedinah, katerih je vedno preveč, nekje pa so ljudje, ki potrebujejo samo posvečen čas in morda kakšno obleko ali malo hrane. Kako malo bi bilo potrebno, da si nekatera velika podjetja, ki stran mečejo hrano in obleke, namesto v razreze in med odpad, aktivirale posameznike, ki bi si vzeli čas za najšibkejše člene. Je to težko?

Kasneje sem si vzela še čas za filmski maraton s hčero, kjer sem se nasmejala, predvsem pa zamislila.

(Tomaž:) Stari, veš česa me je v življenju najbolj strah? Sploh ne smrti. Najbolj se bojim trpljenja, bolečine. Bojim se, da bi moral umirati v hudih mukah. Daj razloži mi malo natančneje, kako deluje mehanizem bolečine.

(starec:) Bolečina je res zanimiv fenomen. Ima zelo pomembno vlogo pri razvoju zavesti. Zanimivo je, da je največji del bolečine nepotreben in bi se ji z manj blebetanja uma z lahkoto izognili. Bolečina je nujna vse dotlej, dokler se istovetiš s svojim umom oziroma dokler si nezaveden v duhovnem smislu. Bolj se istovetiš z umom, več je je. Pojavi se vedno, kadar obstaja kaka oblika nesprejemanja, nezavednega odpora proti temu, kar je. Na miselnem nivoju upor predstavlja obliko sodbe, na čustvenem pa negativnosti. Bolečina ustvarja sama sebe vse dokler nenadzorovani um upravlja s tvojim življenjem. Bolj ko spoštuješ in sprejemaš sedanji trenutek, manj si podvržen bolečini, trpljenju in egoističnemu umu.

Okoljske organizacije so zelo razočarane ...
"Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta," je bila po dvotedenski podnebni konferenci dramatična izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.

Pogajalci iz skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Slovenija ni v celoti zadovoljna z dogovorom. Okoljske organizacije so razočarane, saj menijo, da države niso dovolj smele.

Tako je, prišla sem do točke, da izbiram samo še iskrenost, v vseh odnosnih relacijah, torej tudi z vami, ki me zdaj berete.

Spet je tu december, ko že sama energija, zaradi vsesplošne skupne evforije, pripelje do več druženja, smeha in veselja. Zato se mu tudi reče veseli december, mar ne. Mene pa je to vedno po malem motilo. Čudila sem se, zakaj veselje ravno samo decembra? Zakaj ne bi bili v taki energiji kar skozi vse leto in bi se obdarjali predvsem z nasmehi, prijaznostjo in sočutjem.
Sem velik pristaš iskrenosti in pristnosti, medsebojne enakosti in povezanosti. Vsi smo krvavi pod kožo, radi rečemo in vsi imamo svojo zgodbo. Zakaj si jih ne bi podelili.