|
||||||
|
|||||||
SRCE IN OŽILJE SKOZI POVIŠANI ALI ZNIŽANI KRVNI TLAK
Obstoj in razvoj krvnega tlaka v človeku lahko interpretiramo kot izraz aktivnosti duševnega sveta. V mislih imam svet misli, čustev in dejanj, kamor uvrščamo tudi želje, poželenja, strasti, moči simpatije in antipatije,... Skozi pet organov čuta naša duša zaznava in doživlja zunanji svet, na katerega se bolj ali manj burno odziva, tako miselno, čustveno, kot tudi vedenjsko. Ne pozabimo, da ima duševni svet tri sposobnosti, in sicer misliti ali prepoznati, čutiti ali sprejemati, zavračati ter delovati ali udejanjati.
Srce in živčni sistem sta organa zaznavanja in vzdrževanja vsestranskega ravnovesja. Namreč, skozi srce nam Duh in ozaveščena duša omogočatarazvijanje notranje čustvene inteligence ali sposobnost prepoznavanja in razumevanja nečesa, tudi resnice, in sicer v trenutku. Duševni svet pa skozi moči možgan uporablja um, intelekt ter razum.
Ko smo jezni ali ko se nečesa sramujemo, lahko v trenutku zardimo, od hudega strahu prebledimo, zeleni postanemo v stanju jeze ali zavisti, in še bi lahko naštevali. Kdo potemtakem poganja kri po žilah in kdo se v nas odziva na življenjske izzive, če ne ravno naš duševni svet. Bolj kot smo kot duša budni, prisotni, intenzivneje kot govorimo, bolj se krvni tlak dviguje in frekvenca srčnega utripa povečuje, in obratno, bolj kot smo odsotni, zaspani, v stanju pasivnega poslušanja ali zaznavanja okolice, bolj se krvni tlak in število srčnih utripov znižuje, zmanjšuje.
Kot naj bi iz predhodnih primerov razumeli, je duša ali duševno telo bitje, ki prepogosto živi polno in zelo intenzivno življenje, ter ga zajema z veliko, preveliko žlico. Za vse podobne hiperaktivnosti pa potrebuje dobro utelešenost, torej veliko moči zanimanja, prisotnosti duše in svojega vodnika duha, obilico toplote, torej krvi, krvnega železa, entuziazma ali volje do življenja, pospešeno delovanje ščitnice in nadledvičnih žlez ter povečan tonus arterijskega ožilja. Intenzivneje kot bo duša hotela živeti, močneje bo morala prežeti, omrežiti, »stisniti« fizično in etersko telo.
Vse, kar bo ravno zaradi omenjenega duša v polni in pretirani budnosti in aktivnosti čez dan poškodovala, porabila, bo moralo v nočnih urah počitka etersko telo popraviti, obnoviti, dokler bo to zadovoljivo še zmoglo.
Za krvni tlak bi lahko rekli, da je nekakšna sila ali moč, s katero kri pritiska na stene ožilja (arterije), povsem naravno pa se krvni tlak dviguje in znižuje predvsem glede na spremembe fizične aktivnosti in čustvenega stanja. Gledano s čisto posledičnega zemeljsko – znanstvenega vidika, je hiper ali hipotonija le nekakšna posledica porušenega ravnotežja med močjo srca in notranjega premera ožilja. Pri hipertoniku je premer ožilja premajhen, pri hipotoniku pa prevelik, da bi organizacija duše (moči in ritem: vdih-izdih, sistola-diastola, peristaltično valovanje ali stisnem-popuščam,…) skozi srce zmogla zagotoviti normalen fiziološki krvni tlak.
Kar v 95. % primerov primarnega povišanega ali znižanega krvnega tlaka ne zmoremo odkriti pravega vzroka, le v 5. % pa lahko trdimo, da je vzrok v ledvicah ali nadledvičnih žlezah. K težavam pripomorejo tudi pretirano soljenje jedi, kajenje, uživanje alkohola in premalo telesne aktivnosti, povečana telesna teža,…. Tako nekako, razen o duši in njeni organizaciji, je nekoč govorila o krvnem tlaku priznana znanost.
SE NADALJUJE
Franc Božjak
POJASNILOPrijemi ali različne tehnike harmoniziranja in razlage nastanka neravnovesij, ki so navedene v vsebini Srce in ožilje skozi povišan ali znižan krvni tlak, predstavljajo le možnosti, ki bi vam jih morda razložili in priporočili zdravniki in različni profili zdraviteljev, poznavalci določenih filozofij, miselnosti, zato za morebitne neuspehe, upam, da se razumemo, ne morem prevzemati odgovornosti. Vsebina je namreč polna večplastnih razlag, zatorej izbiro prepuščam Vam. Glede načina uravnovešanja ali zdravljenja pa se posvetujte z vašim zdravilcem ali zdravnikom.
Franc Božjak
LITERATURA IN VIRI
Victor Bott, Medicina antroposofica, IPSA EDITORE, marec, 1992
Luigi Costacurta, Vivi con gli agenti naturali, Copyright by Luigi Costacurta, 1984
Sergio Maria Francardo, Medicina antroposofica familiare, Edilibri, 2004
Dr. Phil Johannes Zwiaver, Antropozofska medicina, Založba Ajda, Vrzdenec
Sveto pismo Stare in Nove zaveze, slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana, 2006
Leon Chaitow, Cepljenje in imunizacija – nevarnosti, zablode in alternative, En založba Maribor, 1998
Rudolf Steiner, Alcool e nicotina, Editrice antroposofica, Milano, 1998
Udo Renzenbrink, Alimentazione e scienza spirituale, Cooperativa editrice Alassio (SV), 4. Edizioni Italiana, 1990
Walter Holtzapfel le connessioni spiriturali di fegato polmone, rene, cuore, Natura e Cultura editrice, 1995 Alassio
Sven Sommer, Homeopatija, Mladinska knjiga
Christof Jänicke/dr Jörg Grünwald, Alternativna medicina, Modrijan, Ljubljana, 2009
Louise L. Hay, Življenje je tvoje, Iskanja, 1994
Mechthild Scheffer, Bachova cvetna zdravila v teoriji in praksi, DZS, 1994
Dr. med. Josef H. Kaiser, Novi veliki Kneippov priročnik, ZTT, EST, CZ, 1975, München
Nekajletna redna predavanja Enza Nastatija, Trst; Smeri področja: antropozofska medicina, homeopatija, pedagogika, arhitektura, biodinamično kmetijstvo
Predavanja Maria Jannarellia: Antropozofija 2016
Franc Božjak, Klic k spremembi, bolezen ni poraz, 2009
Dr. Markus Wiesenauer, Annette Kerckhoff, Homeopatija za dušo, Mladinska knjiga 2005
KNJIGE
SKRIPTA (brezplačno jih lahko prejmete po elektronski pošti)
Čustva so odziv telesa na um ali izražanje uma v telesu. Napadalna sovražna misel, denimo v telesu nakopiči energijo, ki ji pravimo jeza. Telo se pripravi na spopad. Misel, da smo ogroženi, bodisi telesno ali duševno, pa povzroči, da se telo skrči in to je telesni vidik tega, čemur pravimo strah. Raziskave so pokazale, da močna čustva sprožajo spremembe celo v biokemičnih procesih v telesu. Te biokemične spremembe so fizični ali snovnividik čustev. Seveda se vseh svojih miselnih vzorcev ponavadi sploh ne zavedamo, a pogosto se jih zavemo šele, če opazujemo svoja čustva…»Emocija« je latinskiizraz začustvo in pomeni »motnja«. Izvira namreč iz latinskega glagola emovere, ki pomeni »motiti«(iz knjige Zdaj, Eckhart Tolle).
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20190503202149910
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
