Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20190506161313269




Nekaj besed o Duhovnem zdravljenju s pomočjo koncentracije in meditacije (Svami Paramananda)

četrtek, 9. maj 2019 @ 05:02 CEST

Uporabnik: spletna ptica

Če bi besedo »svami« prevedli v preprosto pogovorno slovenščino, ta pomeni »učitelj«. A svami ni katerikoli učitelj, temveč so to samo tako imenovali samouresničeni posamezniki, v naši zahodni kulturi bi jim rekli svetníki, ki so postali duhovni učitelji oziroma svamiji širših ljudskih množic vsepovsod po svetu.

Na neki način bi lahko torej zelo preprosto dejali, da se z duhovnim zdravljenjem drugih ljudi lahko učinkovito in brez vsakršnih negativnih posledic ukvarjajo samo samouresničeni posamezniki, kot so bili Jezus, Buda, Krishna in podobni, mogoče širšim ljudskim množicam manj ali pa sploh neznani posamezniki.

V življenju Jezusa je zaznati, da ni mogel pomagati vsem ljudem, temveč samo tistim, ki so brezpogojno verjeli. Ko sta enkrat dva slepca pristopila k njemu in ga prosila, naj jih ozdravi, ju je Jezus vprašal: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« sta mu dejala. Potem se je samo dotaknil njunih oči in dejal: »Zgôdi naj se vama po vajini veri!« In vid se jima je povrnil.

V zgodovini lahko najdemo zelo veliko takšnih in podobnih primerov. In takšne sposobnosti niso ljudje pripisovali le Jezusu, temveč tudi mnogim drugim po vsej zemeljski obli. To so torej bili posamezniki, ki so bili sposobni uporabljati duhovne energije in moči za dobre namene, za pomoč pomočí potrebnim, in še to samo tistih, ki so takšno duhovno zdravljenje lahko sprejeli ter tudi verjeli, da je kaj takšnega sploh mogoče.

Duhovnega zdravljenja ne gre enačiti z drugimi oblikami t. i. alternativnega in medicinskega zdravljenja, kot so bioenergetsko zdravljenje, naravni magnetizem, kristaloterapije, kiropraktika, splošna medicina in podobno. Lahko bi dejali, da je sicer lahko del vseh možnih oblik zdravljenja, tudi medicinskega. To pa zato, ker je odvisno od zdravilca oziroma zdravnika, ali ima to pri sebi razvito ali ne in ali je njegov kanal kot prevodnika duhovnih zdravilnih moči, ki teče skozenj, zadosti čist, da lahko potem ta energija na pomočí potrebne deluje izjemno zdravilno, ali ni.

Duhovnega zdravljenja tudi ni mogoče opravljati poklicno, zato če se vam kdo predstavi kot duhovni zdravilec, prej temeljito premislite, ali boste pristali na takšno zdravljenje ali ne, kajti če zdravilčev kanal in tudi on sam ni čist (če hoče plačilo za svoje duhovno delo, torej če še skrbi za svoj ego), boste ob kratkotrajnem olajšanju svojih težav prejeli tudi vse tiste oblike nečistosti, ki so v njem. Zaradi tega se potem vaše težave lahko ne le še dodatno stopnjujejo, temveč se ob teh lahko pojavijo še dodatne, ki pa jih prej sploh niste imeli.

Duhovno drugih ljudi torej ne more zdraviti kdorkoli, lahko pa vsakdo na ta način zdravi samega sebe. Zato nam naš učitelj oziroma svami Paramananda v tej knjigi predstavi nekaj »orodij«, s pomočjo katerih lahko to samo-sposobnost razvijemo pri sebi in nas s tem popelje na pot duhovnega samozdravljenja.

Da bi bili tega sposobni, se je treba najprej povezati s svojim duhovnim bistvom. To povezavo je mogoče vzpostaviti s pomočjo meditacije. Resnično pa ne more nihče dobro meditirati, če se ni istočasno tudi sposoben popolnoma osredotočiti oziroma skoncentrirati. Paramananda nam nudi kar nekaj možnosti in vaj, s pomočjo katerih se lahko naučimo osredotočiti in potem to svojo sposobnost še dodatno ojačati.

Ne obstaja nobena bolezen, ki je z resnično meditacijo ne bi bilo mogoče pozdraviti. Z dobro meditacijo si očistimo svoje misli in zjasnimo vizijo. Resnično lahko ozdravimo le, če smo v stiku s svojim Duhovnim bistvom; tega pa namesto nas ne more narediti nihče drug. Ker misli vsebujejo resnično moč vsakega posameznika, bi svoje morali vedno nadzorovati, kar pa ni mogoče, če se nismo sposobni dodobra zbrati in skoncentrirati. Nihče se ne more zaščititi in ohraniti pri življenju zgolj z zaskrbljenostjo za svoje fizično telo, temveč le, če se nauči identificirati s tistim, kar je Brezmejnega in Svobodnega – s svojim duhovnim bistvom.

Še preden pa s katerokoli duhovno prakso začnemo, naj se naš um dobro seznani in sprejme temeljne etične principe, kot so ne-škodi, ne-kradi, resnicoljubnost, zmernost, zunanja in notranja čistost, zadovoljstvo, nadzor nad čustvi, preučevanje svetih spisov in samo-predaja. To pomeni, da si ne bi smeli dovoliti ljubosumja, jeze, sovraštva ali neprijaznih misli, besed ali dejanj; ne bi smeli biti pohlepni ali zavistni; brez vsakega strahu je dobro povedati resnico; treba je tudi paziti na čistost, notranjo in zunanjo snažnost in ohranjati samo-nadzor; in pa se zvesto posvečati višjim naukom ter predanosti svojemu Idealu.

Pri meditaciji je pomemben tudi položaj oziroma drža telesa, v kateri meditiramo. Najbolj pomembno pri tem je, da svojo hrbtenico postavimo v lahkotni, pokončni položaj, saj večina vzrokov za slabo fizično zdravje izhaja iz nereda oziroma porušenega ravnovesja, ki izvira iz hrbtenice. Položaj hrbtenice ima velik vpliv na naše dihanje in na pretok življenjske sile oziroma Prane. Če torej hrbtenice ne zmoremo obdržati v ustreznem položaju, potem niti naše dihanje niti pretok živčnih tokov po našem telesu ne moreta biti normalna oziroma potekati, kolikor je le mogoče, nemoteno. Vsekakor se je glede tega vredno potruditi.

Dihanje je naslednje, na kar avtor preusmeri bralčevo pozornost. Če se mogoče sprašujete, kaj ima dihanje opraviti z vašim duhovnim razvojem, je odgovor zelo preprosti. Dihanje je namreč življenje. To, da če dihamo, živimo, verjetno vé vsakdo. Dihanje je torej posrednik, preko katerega življenjski tok teče v nas, napolni naše celotno bitje in nas oskrbi z življenjsko energijo oziroma Prano ter ohranja pri življenju.

Svami Paramananda nam v tej knjigi najprej odstre skrivnost duhovnega zdravljenja, pri čemer se opira na zgodovinska dejstva, ki izvirajo iz indijske, krščanske in budistične tradicije, s čimer nam omogoči, da se dodobra seznanimo s tem, kaj duhovno zdravljenje pravzaprav je in kaj ni. Potem pa nas popelje na pot duhovnega samozdravljenja, pri čemer nas uči, kako se povezati s svojim duhovnim bistvom, kako dobro meditirati, povečati pretok življenjske energije oziroma prane in kako s pomočjo koncentracije zbrati vse svoje moči.

Duhovno samozdravljenje predstavlja sam vrhunec načinov samozdravljenja. A naj vas vaši predsodki, da to ni za vas, da se s tem ukvarjajo samo svetniki in drugi izjemni ljudje, da tega niste sposobni in podobni, nikar ne prestrašijo oziroma kako drugače odvrnejo od tega, da se tega ne bi lotili tudi sami. Vse, kar za to potrebujete, je namreč le prostor, kjer se lahko usedete, čisto srce, zrak, ki ga dihate, ter obilo volje in vztrajnosti. In to premoremo, če si to priznamo ali ne, prav vsi. Tudi vi.

Damjan

Vir knjiga: Duhovno zdravljenje s pomočjo koncentracije in meditacije (Svami Paramananda).

Več o knjigi si lahko preberete na spletni strani založbe Bird Publisher, knjige s področja naravnega zdravljenja in osebnega razvoja.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20190506161313269







Domov
Powered By GeekLog