Možgani
Razum, za katerega že vemo, da je pojav v mentalnem telesu, znanost pripisuje možganom, a ta organ še zdaleč ni sposoben opravljati tako zahtevnega dela. Možgani tudi niso »stroj, v katerem se rodi zavest«; kot smo spoznali, se vseprisotna zavest Enosti z najvišje duhovne ravni spušča preko številnih subtilnih ravni in preko duše deluje na fizični ravni.

Možgani so v tej verigi le fizični vmesnik, katerega naloga je prevajanje impulzov med mentalno in fizično ravnjo. Omogočajo, da se misli iz mentalnega telesa fizično manifestirajo. Od prepustnosti tega vmesnika je odvisno, kako inteligentno se bomo izražali v življenju. V možgane je »pritrjen« le en del zavesti, tisti, preko katerega »drži v rokah« fizično telo. Možgani so kontrolno središče, preko katerega so razumu dosegljivi vsi deli telesa.

Prijateljica mi je dejala; kaj potem če umreš prej, saj prej kot slej, tako ali tako moraš umreti.

Pa sem ji dejal; med tem dvojim je velika razlika.

Mlad človek je poln življenja, in če kakorkoli zapusti telo prej, preden je čas, ne da bi se uresničil, je to boleče.

Zakaj razlika?

Star človek je organsko na pravilen način pripravljen na smrt ali odložitev telesa.

Mlad pa ne.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

SOS za utrujene oči
Naše oči so zelo občutljive, zato potrebujejo posebno skrb in nego. V službi vsaj sedem ur preživimo za računalnikom in ko se po dolgem in napornem dnevu skušamo sprostiti, beremo, gledamo televizijo, si dopisujemo prek interneta, igramo računalniške igrice ali rešujemo križanke.

Skratka, pri vsem, kar pojmujemo kot počitek, obremenjujemo oči in jim ne privoščimo, da bi se vsaj za hip odpočile. Statistika pravi, da ima vsak tretji človek takšne ali drugačne težave z vidom, sami pa lahko vse skupaj še poslabšamo. Kako torej pomagati utrujenim in suhim očem? Za odgovore na ta in druga vprašanja o skrbi za oči, smo se obrnili na oftalmologinjo Miriam Zagernik Mihelčič.

Piše: Aleš Petrič v Karma plus

NE ŠTIRJE - BILO JE VELIKO EVANGELIJEV!

Le dve leti po izidu knjige je že jasno, da Brownova "DaVincijeva šifra" ni čisto običajna knjiga. Še več, pravzaprav je že čisto vseeno, ali vsebuje kakšno literarno kvaliteto ali ne. S te plati je seveda mogoče trditi, da ne gre za nič kaj drugega kot za tipičen senzacionalistični bestseller, kakršnih so Haley, Robbins, Sheldon, Burk in mnogi drugi v zadnjih desetletjih spisali na desetine, morda le s to razliko, da za spremembo ne govori o ljubezni, mahinacijah superbogatašev, jet-setu in političnih zdrahah, ampak si je Dan Brown za tematiko izbral področje mistike, zarote in skrivnosti, s tem da je kot novost pogumno predstavil tabu temo: Cerkev, religijo in temelje vere.

"DaVincijeva šifra" je resda porušila nekaj prodajnih rekordov, a to ni nič kaj takega, česar ne bi že videli - tudi "Korenine", "Letališče", "Žrelo" in številni drugi bestsellerji so napravili isto. Zakaj je torej ravno o "DaVincijevi šifri" toliko besedi?

Neko toplo spomladansko noč sem prespala pod jasnim nebom, polnim zvezd. Z angelom sna sva že drsela na drugo stran, ko sem zaslišala petje, nenavadno milo in čisto, sladko in svetlo. Čas in prostor sta izginjala. Pel je slavec.
 
Pesniki pravijo, da slavec poje o ljubezni. O upanju in hrepenenju po zlitju. Shakespeare v Romeu in Juliji zatrjuje, da, če ljubimca poslušata slavca, ostaneta skupaj, vendar ju čaka smrt. Tudi meni je pel o ljubezni in njeni preprostosti, a tudi o lepoti in svetlobi. Toda slavec poje raznoliko! Nekaterim v noči brez spanja odžene temne misli in skrbi. Kot je mlademu angleškemu pesniku Keatsu, ki mu je zaklical: 'Pred tabo, Slavec, Smrt izgublja moč!'

Mentalne sposobnosti so med najmočnejšimi človeškimi potenciali. Čeprav sodobni človek najvišje ceni prav razum, večina o njem kaj malo ve, kaj šele, da bi ga obvladala. Suvereno obvladati razum pomeni obvladati tudi energije in subtilna telesa - o teh smo se že marsikaj naučili - ter svet okoli sebe.

Zato je negovanje mentalnih sposobnosti bistveni element napredka. Poslanstvo razuma je boj z iluzijami in lažnim znanjem, odrekanje nepravilnim poistovetenjem ter postopno odkrivanje našega bistva. Naposled razum preseže vse obraze ega in se zave svojega duhovnega izvora.

Mi kot človeštvo-celota se nahajamo v zgodnjem začetku velikega kozmičnega dogajanja, tako se oznanja vsepovsot v svetu. Kot človeštvo se lahko v vsej svoji raznolikosti in različnih razvojih razvijemo v kozmično pomlad. Prvi pogoji  za to so , da bi se upali posloviti od svojih starih struktur in z odprtim srcem stopiti nasproti novemu preoblikovanju zavesti.

Nekaj stoletij pozicija moči onostranske-astralne sfere ni bila neposredno ogrožena, do približno 1875. Tedaj so se razvile mnoge močne pobude, ki so morale pripeljati človeka do praga prebujanja iz dolge noči spanja. To obdobje je skrbno in dolgoročno pripravljalo Kristusovo univerzalno Bratstvo. Stoletja pred tem so iniciati napovedali, da bo v 20. stoletju zasijala velika Luč preko sveta, kar se je tudi zgodilo. Človeštvo naj bi se v velikih skupinah prebudilo.

Piše: Maria Ana Kolman v reviji Karmaplus

NARAVA JE NAŠ ZDRAVNIK
Narava je popolna. V njej je več smotrnosti in logike kot v najpametnejših razpravah. Svet kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do njega. Torej so naravne katastrofe v vseh svojih pojavnih oblikah posledica odnosa, ki ga imamo do narave. Nešteto gibanj, organizacij, forumov, … deluje z namenom neprestanega opozarjanja na nesmiselnost človekovega ravnanja z naravo.

Pa vendar se zdi, da tega ne slišimo, ne vidimo in predvsem ne upoštevamo. Očitno je, da razdiralnega toka ne želimo ustaviti. Ozaveščen človek se je sicer prebudil, vendar se mu zdi, da on sam ne more ničesar spremeniti. Pa to ni res – tako kot se vsaka pot okoli sveta prične s prvim korakom, tako se tudi vsaka pot duhovnega razvoja prične z lastnim prebujenjem. Dejstvo je, da toka ne moremo več ustaviti.

Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Če bi morali ta hip odgovoriti na vprašanje, kako bi ocenili zdravje svojih obzobnih tkiv, kaj bi odgovorili? Da imate zdrava tkiva, nobene oblike parodontalne bolezni in da ste na svojo ustno higieno v vseh pogledih ponosni? Če je tako, vam lahko samo čestitamo. S svojim odgovorom ste se uvrstili med dva odstotka ljudi, ki se v Sloveniji lahko pohvalijo s takim rezultatom.

Zobozdravniki opažajo velik porast bolezni dlesni in obzobnih tkiv, ki so predvsem posledica pomanjkljive ustne higiene. Veliko ljudi ima ob ščetkanju zob blage ali hujše krvavitve iz dlesni, skrbi pa, da se jim to praviloma ne zdi nič hudega. Ne vedo namreč, da je prav krvavitev začetek parodontalne bolezni, zaradi katere utegnejo zobje čez čas začeti izpadati.

S svetilko gre laže!
Za marsikoga je veliko odkritje, da smo doslej najmočnejšemu zdravilcu - naravi in njenim močnim mehanizmom v lastnem telesu - obračali hrbet in zaupanje raje poklanjali medicini. Razlog? Strah, da naravni zdravilni mehanizmi v telesu tej motnji ne bodo kos.

Neprecenljivo spoznanje človeka je, da se zdravje in ravnovesje lahko kadarkoli znova vzpostavi z dejanji in čustvi, ki so v skladu z namenom vesolja: ravnanje v duhu ljubezni, brez strahu, kar je pogoj za duhovno rast. Vsako bolezen je moč premagati, ko dojamemo njeno lekcijo. Toda najprej je treba premagati strah pred boleznijo in bolečino. A to nam uspe šele, ko razumemo njuno vlogo in poslanstvo.

Gotovo ste se kdaj čudili umetelnemu vrtinčenju suhega listja v vetru. Ali se morda v mislih zahvalili vetru, da je odgnal grozeče oblake in vas tako obvaroval pred  nevihto. Bajke pripovedujejo, da veter podi pred seboj vešče in copr­nice, ki v oblakih delajo točo. Ena od ljudskih razlag pa pravi, da se veter porodi, kadar se med seboj pretepajo bitja zraka.

Vetrove opisujejo kot može v dolgih plaščih, s katerimi letajo in tako delajo sapo. V grški mitologiji so veter nemirna, vihrava božanstva z Eolskih otokov, njihov kralj pa je Eol. Drugje omenjajo, da vrtince ustvarja škratec, ki pleše, ne da bi ga kdo videl, prah pa se vrti okoli njega. Mnoga ljudstva verujejo, da je veter velik božji dar in če ga ne bi bilo, bi se od zemlje do neba razpredala pajčevina, ki bi onemogočala svo­bodno gibanje.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

SODOBNO ZDRAVLJENJE S SVETLOBO
Fototerapija sodi med sodobne metode zdravljenja. Gre za uravnavanje celičnih procesov s pomočjo svetlobe vidnega rdečega spektra (R) in svetlobe blizu infrardečega spektra (NIR), ki ga lahko oddajajo določene LED-diode, ki sevajo svetlobo v t. i. terapevtskem oknu. Fizikalen pristop k zdravljenju ran, opeklin, preležanin, mišično-skeletnih poškodb, boleznim živčevja ter blaženju bolečin pa imenujemo fotobiomodulacija.

S svetlobo ustreznega svetlobnega spektra (od 600 do 1000 nm) stimuliramo regenerativne procese v celici tako, da vplivamo na njen metabolizem. Celica se odzove na obsevanje z večjo produkcijo energije v obliki ATP. Odgovor na primarne mehanizme pa sproži vrsto kliničnih učinkov: celjenje ran, povečanje prekrvitve in limfnega pretoka, regeneracija tkiva, imunomodulacija in protibolečinsko zdravljenje.

Marsikomu je ta trenutek težko sprejeti, da bolezen in bolečina nista naša sovražnika, temveč - prav nasprotno, zaveznika in znanilca zdravja. Miselnega oklepa, ki smo ga nosili vse doslej, ni moč razbiti kar čez noč. Najenostavneje in najudobneje, a napačno, je krivdo za bolezen iskati v zunanjih dejavnikih.

Tu smo vsi zelo spretni. Lahko bi rekli, da je krivec za vse skupaj - naš um - ki si je izmislil kopico mehanizmov, temelječih na strahu, ki ohranjajo njegov položaj in moč. A z umom ni mogoče dojeti življenja in tudi ne zagotoviti zdravja. Pravi zdravilec je edinole narava.

Če radi obedujete v restavracijah, vam bodo te informacije zelo koristile.
V restavracijah ne moremo biti nikoli 100-odstotno prepričani, kaj pristane na našem krožniku ali v kozarcu. Bakterij mrgoli povsod, nekaterim pa se je mogoče izogniti. Da obiska restavracije naslednji dan ne bi obžalovali, preberite, čemu se je bolje izogniti.

Ob ponedeljkih ne naročajte ribjih jedi 
Slavni kuhar Anthony Bourdain je v svoji knjigi Kitchen Confidential zapisal, da večina restavracij ribe naroča ob torkih in četrtkih, zato je bolje, da se ribjim jedem ob ponedeljkih izognete, saj po vsej verjetnosti ribe ne bodo sveže. Izjema so restavracije, ki strežejo predvsem ali samo morske jedi, saj morajo ribe naročati dnevno.

Halo, (ime je skrito)…dobro jutro!

Dobro jutro, Steven. Vesel sem, da se slišiva…

OK, ne pretiravaj. Sam veš, da so moji klici pogosteje neugodni kot ugodni. Ampak, povej mi kako si, kako družina? 

Hvala, nisem slabo z ozirom na situacijo, a družina je dosti boljše – edina briga jim je, kako porabiti denar ki ga zaslužim….

Kot da je pri meni drugače, ha ha ha. Poslušaj, ne kličem te zaradi navodil in opravičila, ampak da te pohvalim za odlično opravljen posel !

Na kaj misliš?

Na ošpice, seveda.

Aja, hvala ti Steven.

»Jemljem kontracepcijske tabletke, vendar sem zbegana, ker slišim toliko različnih informacij.« Ginekologi povedo, da od mladih deklet pogosto slišijo takšna in podobna vprašanja. Pa za to ni nobene potrebe, v pričujočem prispevku želimo prispevati k razbijanju mitov in legend o kontracepciji.

Dekleta in ženske imajo pri nas na voljo veliko izbiro različnih kontracepcijskih metod. Ena najbolj preverjenih, učinkovitih in varnih so zagotovo kontracepcijske tabletke. Številne polresnice in zavajanja glede njihove uporabe ne držijo, ravno nasprotno, novejše generacije tabletk prinašajo ob zaščiti pred neželeno nosečnostjo, tudi številne prednosti za mladostnico.

MIT 1. Ali se bom med jemanjem kontracepcijskih tablet res zredila?

Ne. Nobena znanstvena raziskava ni dokazala vzročne povezave med debelostjo in jemanjem kontracepcijskih tablet. Včasih lahko pride do manjšega prehodnega porasta
telesne teže (1–2 kg), vendar je to posledica zadrževanja vode v telesu.

17. EKOPRAZNIK: Eko, zdravo, njammm

Konec poletja bomo pozdravili z »Eko, zdravo in njammm!« kulinariko na 17. Ekoprazniku!

17. izdaja Ekopraznika v soboto, 8. septembra 2018 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani se predstavlja s svežim konceptom. Organizator Inštitut za trajnostni razvoj je pripravil vrsto novosti.

Piše: Zoran Železnikar www.prisluhni.si

Seveda boste takoj ugotovili, da v tem naslovu nekaj manjka. Zakaj nismo – kaj? Celoten naslov bi se moral glasiti: Kdo smo in zakaj nismo tisto, kar bi morali biti. A kaj bi morali biti? Odgovor na to vprašanje je težak. Vemo pravzaprav le to, da nismo tisto, kar bi želeli ali mogli biti. Če bi bili to, kar bi želeli biti, bi bili mnogo srečnejši, svet bi bil danes mnogo lepši kot je in ne bi bilo skrbi, kaj bomo zapustili našim potomcem. A pojdimo lepo po vrsti.

Danes lahko govorimo o krizi identitete, vsaj za človeka v zahodnem, razvitem svetu. Posplošeno rečeno lahko trdimo, da ta človek ne ve, kdo je, od kod prihaja, kakšno je njegovo poslanstvo v življenju in smisel bivanja. Vprašanja, ki dišijo po filozofiji in duhovnosti. Ali je to resnično tako nepomembno, da se nam s tem ni potrebno ukvarjati?

Brez encimov ni življenja

Encimi so snovi, ki omogočajo življenje in so potrebni za vsako kemično reakcijo, ki poteka v človeškem telesu. Delovanje tkiva, mišic, kosti, organov, vsaka celica v telesu nujno potrebuje encime. Celotno človeško telo brez encimov ne more delovati. Ne vitamini, ne hormoni, niti minerali ne morejo opraviti svojega dela brez encimov.

Encimi nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem, v telo pa jih vnesemo tudi z uživanjem hrane. Velikokrat stres, nepravilna prehrana in ostali negativni dejavniki iz okolja onemogočijo žlezam z notranjim izločanjem zadostno tvorbo encimov. Encime zaužite s hrano, pa s kuhanje, zamrzovanje, konzerviranje uničujemo.

Ali sploh potrebujete zaščitni faktor 20, 30, 50?

Številka faktorja nam poenostavljeno pove, 'koliko časa dlje smo lahko na soncu', v primerjavi s časom, ki bi ga imeli na voljo, če nebi porabili zaščitnega sredstva in ob tem nebi bili opečeni. Kaj to dejansko pomeni? Če ste lahko na soncu 15 minut, ne da bi bili opečeni, ste lahko z zaščitnim faktorjem 5 na soncu 75 minut, ne da bi bili opečeni.
 
Večji zaščitni faktor uporabljate, več kemije nanesete na kožo in v telo!! Koža je naš največji organ. Kar 60 odstotkov tistega, kar nanesemo nanjo, konča v krvi in notranjih organih. Vse sestavin, ki so v kremah in jih damo na kožo, je enako kot če bi jih zaužili, le da to storimo skozi »druga usta«- skozi kožo.

V preteklih 2000 letih je na predstavo ljubezni do bližjega pri naši zahodni kulturi vplivalo na človeka predvsem krščanstvo. Mnogim so šele krščanske in politične organizacije, ki pomagajo drugim, odprle oči za trpljenje. Vendar pa do tega ne prihaja vedno brez osebnih interesov. V takih priemrih ne gre za ljubezen, o katerih nam govori Sveto pismo.

V današnjem globalnem svetu se pojma ljubezen do bližnjega in egoizem vedno bolj razhajata. Še posebaj tam, kjer je dobro razvoto splošno socialno varstvo, se ljubezen do bližnjega izrodi v naprej določeno radodarnost. Zaradi tega pride v ljudeh, ki so že prej razmišljali in delovali, do nasprotij. Taka kupljena ljubezen do bližnjega zanje nima velike vrednosti, posebaj še zato, ker mnogi ne podarjajo tistega, kar drugi zares potrebujejo, ampak tisto, kar imajo sami odveč. To pa jih nič ne stane. Tako se  celo hvalijo z  svojo «dobrodelnostjo« in mediji, časopisi vsak dan poročajo o njihovih dobrih delih. Toda na srečo čedalje manj ljudi verjame v tako ljubezen do bližnjega. Temu res ne moremo reči ljubezen do drugega. Ljubezen do bližnjega je vendar popolnoma nekaj drugega!

Resnica se pove le takrat, kadar je to za ljudi stvarstvo in Boga blagodejno, če ni, je bolje o njej molčati.

Ljudje, ki pa jo uveljavljajo iz drugih motivov, je niti ne poznajo tako kot je treba, ter se zmeraj zapletajo v prepire o resnici, ki ne pripeljejo nikamor in si s tem, ko poskušajo speljati vodo na svoj mlin, nakopljejo nase res ogromno sovraštva.

Ni bistveno samo resnico površno poznati, treba jo je tako globoko dojeti in spoznati, da jo znamo tudi smotrno in prav, le v prid edino dobremu uporabljati.

Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si

RUSKA RULETA – STRUPI ALI PRAVA ZDRAVILA?

Gospoda B. je že nekaj časa mučila težava prav posebne vrste. Svoje žene namreč ni več mogel zadovoljiti tako kot nekoč, saj je trdoto uda le stežka ohranil vse do konca odnosa. Žena mu tega ni omenjala, zato se o težavi nista pogovarjala. Tudi k svojemu zdravniku se ni odpravil, saj mu je bilo o tem nerodno spregovoriti.

Težava ga je peklila in mu močno načela samozavest, zato se je odločil, da bo zadevo poskusil rešiti kar na lastno pest. Veliko je namreč slišal o tabletah, ki "pomagajo moškim", zato je nekega dne odgovoril na elektronsko sporočilo v svojem nabiralniku in kupil zdravilo. Ko je nekega večera vzel tableto, je šlo sprva vse kot po maslu, po dolgem času mu je uspelo, vendar je že kmalu opazil, da nekaj ni v redu, saj erekcija ni in ni uplahnila.