Ljudje se spreminjamo, to je dejstvo. Skozi rast, odraščanje, situacije, ki nam dajejo izkušnje in drugačen pogled na dih, življenje, ljudi, dogodke. Dajo nam drugačen Obraz. Vrnite se v svojo mladost in pomislite, kako zelo ste od takrat spremenili sebe in svoje lastnosti. Pomagate si lahko že s spominom na vašo pisavo, ki je bila, ko ste bili otrok, še veliko manj izklesana, kot je sedaj. Opazi se tista otroška razposajenost, ko je bil list papirja popolnoma počečkan z vsemi barvami, danes pa je besedilo v predalčku svoje pokončnosti – razuma, odgovornosti, resnosti.

Naš notranji svet se ovija v podobe krhkih sanj in se po drugi strani z vsakim stoletjem sooča z vedno bolj napornim svetom, ki ga živimo in v katerem smo … Vse to se odraža v naših potezah, gibih, mimiki, predvsem pa v vsakodnevni izraznosti, ki jo kažemo v odnosih z drugimi ljudmi.

Ko v zraku vonjaš svežino in čutiš nežen vetrič, ki se igra z teboj, občutiš življenje, ko zazreš se pred seboj in vse ti je odprto.

Vdihneš na polno in se podaš po svojih poteh. Pogumno zakorakaš po začrtanih stezah, ki te vodijo skozi izkušnje in spoznanja, ki sam jim postavljaš meje.

Življenje komaj začenjaš zajemati na polno in spoznavati vse kotičke kjer se ljubezen lahko skrije, v vsem vidiš le dobro. Pred teboj so vsi načrti za tisti jutri, ki ga pričakuješ z tem pa pozabljaš na ta danes, ki ga živiš. Nikoli ne pomisliš, da si ti tisti, ki mu je usoda dala zadnji hladni dih in mu ukradla prihodnost.

Prekomerno težki ljudje imajo precej zdravstvenih težav, za katere sploh ne vedo. Vsem je znano, da lahko dobijo sladkorno bolezen, a prav tako nevarna je druga bolezen, ki je pri njih dokaj pogosta: nealkoholna zamaščenost jeter. Veliki delčki trigliceridnih maščob se začno zbirati v jetrnih celicah s steatozo, nenormalnim zadrževanjem maščob v celicah. Zbiranje maščob v jetrih lahko spremlja tudi vnetje jeter.

K temu lahko dodamo še pomanjkanje gibanja, vse skupaj pa povzroči, da bolezen napreduje. Zagotovo so v nastanek bolezni vmešani tudi prosti radikali. Bolniki z zamaščenimi jetri imajo pogosto tudi probleme s slabše učinkovitim inzulinom, kar povzroča, da imajo v krvi preveč glukoze.

Piše: Sonja A. Mrak v Karma plus

Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 – 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri – odvisno od vrste.

Znanje in vera sta pregovorno skregana med seboj. Znanje je nekaj logičnega, razumu doumljivega, vera pa je nasprotje tega in pomeni, da sprejemamo nekaj česar ne razumemo in kar morda sploh ni videti smiselno. "Eden velikih cerkvenih očetov, Tertulijan, je dejal: Verujem, ker je nesmiselno."

In prav zato, ker v življenju ne vidimo več smisla, ali pa si ne zmoremo več razložiti tega, kar se nam dogaja in ne vidimo razumnega izhoda iz zapletene situacije, začnemo verovati. V nas se prebudi slutnja, da življenje morda vodijo skrite notranje zakonitosti, ki jih ne poznamo.

Piše: Bern Jurečič v reviji Karmaplus

Pred nedavnim smo si imeli na enem od tujih televizijskih programov priložnost ogledati ekološko obarvano potopisno oddajo o severni Indiji in o specifikah tamkajšnjega boja za okolje, posvečeno predvsem vodam. Francoska raziskovalka se je pogovarjala z nekaterimi akterji in inovatorji, ki se v okolju, ki tovrstni iniciativi ni niti najmanj naklonjeno

– bodisi iz finančnih bodisi verskih bodisi čisto praktičnih razlogov, denimo zaradi obilice druge problematike, ki je najmanj enako, če ne še bolj pereča od ekologije … -, trudijo premakniti stvari na bolje, vpeljati čistilne naprave (za katere seveda ni denarja niti kdo ve kakega interesa) ali pa nove, cenejše, a še vedno učinkovite tehnologije. Prestavila je probleme v več različnih okoljih in lep del reportaže posvetila "sveti reki", Gangesu. Osvežimo nekoliko svoj spomin.

Bolnikom s KOPB vsak najmanjši telesni napor predstavlja veliko oviro.

Pretirana zadihanost ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje so glavni znaki kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), zaradi katere vsako leto umre od 500 do 600 ljudi, od 90 do 95 odstotkov bolnikov je kadilcev (aktivnih, bivših ali pasivnih). "Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. Bolezen se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi," je na okrogli mizi z naslovom KOPB – Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja povedal Matjaž Fležar, internist in pulmolog v Bolnišnici Golnik.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

ČLOVEKOVO NEDOHAJANJE SAMEGA SEBE
Človekov zgodovinski razvoj se ne odraža samo v tehnološkem, znanstvenem in komunikacijskem segmentu, temveč tudi v drugih, kjer morda ni toliko opazen kot pri različnih merljivih, "otipljivih" in "konkretnih" vidikih sodobnega časa, pa naj gre za različne vrste odnosov (odnos do drugih, do življenja, do realnosti, do sebe samega …) ali pa osebnostni in duhovni razvoj.

Človekov razvoj skozi nekaj desettisočletij je omogočil ne le skladnosti z vsakokratnim okoljem ("življenje z naravo"), temveč tudi skladnost človeškega razvoja na vseh različnih nivojih, tako na primer na okoljskem, odnosnem, genskem. Strmo vzpenjajoča spirala vsestranskega razvoja, ki smo ji priča v zadnjem času, ne nadaljuje svoje poti enakomerno na omenjenih nivojih. Tako znanost in zlasti razvoj komunikacij daleč prehitevata mnoga druga področja, na katerih se človek prav tako razvija, kar samo po sebi – civilizacijski dejavnik – človeka postavlja v neugoden, stresni položaj.

Pred davnimi časi je neki kralj sklenil, da bo poiskal največjo osebnost med svojimi podložniki. Tako so izbrali zelo bogatega moža. Drugega so hvalili zaradi njegovih sposobnosti zdravljenja, tretjega zaradi njegove modrosti in poznavanja zakonov. 
Pa spet nekoga zaradi njegovih gospodarskih sposobnosti. Še mnogo drugih uspešnih ljudi so privedli h kralju. Jasno je bilo, da bo izredno težko izbrati največjo osebnost. 

Končno je pred kralja stopila še sivolasa žena. Njene oči so izžarevale znanje, razumevanje in ljubezen.

Djotiš, starodavno znanje za potrebe sodobnega človeka!

Uspeh in zadovoljstvo nista privilegij redkih, ampak način življenja, dostopen vsem.

Zakaj je Djotiš tako edinstven?
Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi šli na potovanje brez zanesljivih podatkov o poti in cilju, brez zemljevida ali navigacije in brez informacij glede vremena. Danes je za večino nas to skoraj nepredstavljivo. Ker vemo, da so nam vse potrebne informacije kadarkoli na voljo, se z njimi pravočasno opremimo, da bo potovanje čim bolj prijetno, brez nevšečnosti, ki bi nas sicer lahko doletele. Kaj pa, ko gre za naše najpomembnejše potovanje - potovanje skozi lastno življenje?

Ali smo tu tudi podprti s potrebnimi informacijami, da bi lahko zanesljivo krmarili v zamišljeni smeri, na načrtovan način, ne pa živeli na slepo, prepuščeni naključjem? Mislim, da ne, kajti sicer v življenju ne bi doživljali toliko negotovosti, razočaranja, stisk in trpljenja. Žalostno pri tem je, da so nam vse potrebne informacije o življenju že davno na voljo, da so vsem dostopne, a si z njimi ne znamo pomagati. Ne uporabljamo jih, ker o njih preprosto premalo vemo. Govorim o življenjskih napotkih, ki jih dobimo z Djotišem -  starodavnim znanjem, a nadvse aktualnim tudi za potrebe današnjega časa.

Poročil sem se v maju, na nedeljo. Na nek način je bilo to uporniško dejanje, hotel sem biti drugačen od vseh drugih. Teden dni pred poroko sem povabil duhovnika, ki je bil moj prijatelj, na zabavo. Na polovici večera smo vsi že precej veseli pristali na terasi restavracije, ki je bila odprta proti morju.

Vprašal sem svojega prijatelja: »Torej Oče, ali mi lahko daš še kakšen zadnji nasvet, preden skočim v zakon?« Pogledal me je in rekel: »Seveda. Ne sili z novostmi in nekonformizmom do te točke, da bi začel zavračati stare načine, ki so se izkazali za dobre.

Tibetanski študent je vadil meditacijo v svoji celici, ko se je s stropa spustil pajek in obvisel naravnost pred njim. Narahlo se je zavrtel, se pritrdil na konec svoje niti, ko pa ga je študent skušal ujeti, je v hipu ušel nazaj navzgor proti stropu.

Pajek je študenta zmotil pri meditaciji vsak dan, cel teden. Videti je bil celo vedno večji, bolj drzen, včasih se je pred študentom gugal naprej in nazaj ter razširil vse svoje noge.
»Tale pajek me moti in se norčuje iz mene,« je pomislil študent. »Nekega dne ga bom že ujel, prav gotovo.«

Poslanstvo človeka
Preseči iluzijo, majo, je naloga človeške rase, ki jo že tisočletja oznanjajo preroki. Dvigniti se nad dvojnost stvarstva, zaznati enost vsega in se ponovno zliti v ta Izvor je človekov najvišji cilj. A dokler je podložen dualističnim prividom narave, je njegova boginja maja z dvema obrazoma.

Kompleksno naravo človeka je mogoče zares spoznati šele z razumevanjem njegove notranjosti in pojavov kot so zavest, misli, čustva, občutki, osebnost, ego. Vsi ti pojavi so odslikave dogajanj na etrski astralni, mentalni in drugih subtilnih ravneh. Človek se ne zaveda obstoja subtilnih teles, čeprav jih nenehno uporablja.

Piše: Aurigo

Jok moškega, je odpuščanje samemu sebi! Za vse kar si storil. In za vse kar nisi. (Aurigo)

Dolgo časa sem čakal, da sem kaj takšnega opazil v Sloveniji. Prekmurske žitne kroge sem nekako zamudil (zadnji krog v letu 2014, bilo je do leta 2014 13 žitnih krogov), ti pa so se na dolenjskem koncu pojavili po viharnem vremenu po majskem petku in soboti. Ni še rečeno, da gre 100 % zares za žitne kroge, ker manjka posnetek iz zraka, kjer bo razvidno, za kakšen piktogam gre. Ali so delo neurja, morda kakšnega šaljivca ali pa gre za resnične prave žitne kroge bo pokazal čas.

»Veliko je sil, a nič ni močnejšega od človeka.« je dejal veliki antični dramatik Sofoklej. Človekovo nasilno prodiranje v kozmični red že stoletja spreminja in prilagaja naravo. S pomočjo priučenih sposobnosti, kot sta mišljenje in govor, se zavestno uveljavlja v naravnem redu stvari in prevzema vlogo stvarnika. V naravi si postavi bivališča, da ga bolje varujejo pred nevarnostmi naravnega okolja, hiše, mesta so postali simboli boja z naravo, simboli civiliziranosti.

V naravi je pač za vsako bitje poskrbljeno na način, da je le to sposobno preživeti, človekova sposobnost preživetja je toliko bolj izrazita od ostalih bitij, ki so nižje na razvojni lestvici in ključno vprašanje, ki se postavlja je, ali ima človek, kakršnokoli pravico, dolžnost ali morda kakršen drug razlog, ki mu narekuje, da to svojo moč uveljavlja po nepotrebnem, oziroma v nasprotju od tistega, za kar jo potrebuje, to je za preživetje.

»Snovno« in »nesnovno« je eno. Delitev je samo utvara, ki jo ustvarjajo naša omejena čutila. Zato naš razum ustvarja iluzijo meje med zemljo in nebesi, ter med njima nekakšen mistični prehod. Obsmrtno, ko se naša zavest osvobodi snovnih čutil, doživljamo ta prehod kot predor, na koncu katerega je blažena svetloba.

Naša telesna čutila nas omejujejo v doživljanju celotnega Stvarstva. Dopuščajo nam videti samo negativ (invertno) sliko stvarnosti. Vse kar lahko zaznamo so samo prazni (temni) drobci v polni in svetli Zavesti, ki pa je ne zaznamo.

DUŠA JE SRCE BELE MAGIJE
"Ko je bil svet še mlad, so obstajali modreci, ki so poznali brezčasno modrost in so živeli v skladu z njo. Niso se starali, niso poznali ne rojstva in ne smrti. Njihov pogled je bil miren in poln, kot bi se v njihovih očeh zrcalilo vesolje. Njihovo srce je bilo tiho in ni poznalo strasti. Utripalo je v skladu z najvišjim zakonom in v sebi je združevalo nebo in zemljo." 
taoistična misel

Jogiji starodavne Indije, perzijski magi, posvečeni egipčanski svečeniki in drugi visoki posvečenci z vseh krajev in vseh časov so izkustveno vedeli, kar odkriva sodobna znanost. To, kar so vedeli, je prvi rek magije: vse je energija na različnih stopnjah vibracije in v različno vzbujenih stanjih.

Piše: Ksenija Tratnik v Vivi www.viva.si

Naši možgani so naravnani tako, da vidijo svetlo plat, v svoji novi knjigi Nagnjeni k optimizmu pravi Tali Sharot, nevroznanstvenica z Univerze v Londonu. O sebi radi razmišljamo kot o racionalnih bitjih, vendar izsledki nevrologija in družboslovnih znanosti kažejo, da smo v resnici bolj optimistični kot realistični. Navadno pričakujemo, da se bodo stvari iztekle bolje, kot se v resnici. In to velja kar za 80 odstotkov ljudi. Ljudje zelo podcenjujejo verjetnost, da se bodo ločili, izgubili delovno mesto ali zboleli za rakom.

Pričakujejo, da bodo njihovi otroci izredno nadarjeni, mislijo si, da so dosegli več kot njihovi vrstniki, in precenjujejo svojo pričakovano življenjsko dobo (tudi za dvajset let in več). Prepričanje, da bo prihodnost veliko boljša kot preteklost in sedanjost, je poimenovano kot pristrani optimizem, zaslediti pa ga je pri vseh rasah, na vseh območjih in v vseh socialno-ekonomskih razredih, ne glede na starost in spol.

Monada je duhovna enota - iskra ali celica v manifestiranem telesu našega planetarnega Logosa. Kot taka je že prešla skozi cikle prejšnjih sončnih sistemov - to, da se izraža v fizični obliki človeškega bitja v sedanjem sistemu je samo korak v njenem evolucijskem razvoju. Cikli obsegajo velikanska časovna obdobja, resnični pomen te pretekle zgodovine pa ostaja človeškemu umu tako nepoznan, da nima smisla preveč razmišljati o njegovih implikacijah.

Vse, kar človek lahko opazi, in še to le v ozkih mejah, so nekateri posledice v sedanjosti - skriti vzroki ali končni cilji pa bodo ostali zaviti v temo. Človek lahko le po najboljših močeh izpolni svojo vlogo in si stalno prizadeva razširiti zavest tako, da usmerja luč uma v vse širše in globlje sfere zavedanja.

Če iz svojega bivanja odštejemo razum, izgubimo tudi ego. Ego ne more preživeti brez našega razuma. Je oblika nižje-gosto snovne (ne)zavesti. Trenutno dejstvo. Vendar bo ravno ta zavest nekoč odstopila prestol višji zavesti. Namišljena identiteta bo razkrila svojo pravo naravo. Ampak najprej poštevanka, potem višja matematika.

Ali otroku, ki se še uči poštevanko, pišemo članke o višji matematiki? Ali ga obsojamo, ker jo še ne obvlada in mu s tem poskušamo vzbujati slabo vest? Menim, da je neprimerno in ošabno obsojati zavest drugega. Zavest vsakega od nas je zaenkrat še vezana na snovno resničnost. Kajti, če bi poleg razuma iz našega bivanja odšteli še telo, kaj bi ostalo?

INVAZIJE IN ANTI-INVAZIJE - VAŠ KLJUČ!

Rdeče polže lahko ustavijo vaše rastline!

Piše:  Majda Ortan, Cora agrohomeopathie®

Za uvod - INVAZIJE
Invazije!  O njih beremo, poslušamo, razmišljamo, ukrepamo. Invazije beguncev.
Veliko ljudi je glede tega zbeganih.
Na prvem mestu je skrbnost do sebe, do svojega doma, do svoje  domovine, doma, kulture, miru.
Reke ljudi, ki se selijo. Romajo proti svojemu cilju.
Veliko polemik. Deljena mnenja. Trenja. A karavana gre  dalje. Invazija beguncev.
Trenutno so brezdomci. So brez doma. A kaj se v resnici skriva pod tem.... in kaj se nam s tem razkriva. Kaj je vzrok in kaj posledica?

REFLEKSNA MASAŽA Z OBRAVNAVO ČAKER

Beseda čakra izhaja iz sanskrta (staroindijski knjižni jezik) in v prevodu pomeni »kolo«. Vsi ti centri (središča) imajo obliko nekakšnih krogov ali lotosovih cvetov. Njihove izrazite lastnosti so opredeljene s številom listov. Čakre so energijska središča in predstavljajo sistem napajanja z energijo iz okolja, zemlje in vesolja.

Čakre energijo iz okolja spreminjajo v kvaliteto ali valovno dolžino, ki jo potrebuje telo. Čakre niso fizične strukture, ampak se nahajajo v praničnem ovoju telesa. Kadar je naš energijski ovoj (aura) cel, pomeni, da čakre delujejo harmonično, kar omogoča ravnovesje našega telesa in duha. Kadar pride do blokad na nivoju čaker, nastopi neravnovesje, in telo se posledično odzove najprej s slabim počutjem in razpoloženjem, z občutkom praznosti, utrujenosti in pomanjkanjem energije ter kasneje tudi z resnejšimi obolenji.

Poligon stvarnosti
V polju zavestne energije obstajajo individualne točke zavedanja - živa bitja. Zavest in življenje izhajata iz Izvora kreacije, ki ga imenujemo tudi Enost, Univerzalna zavest, Eno življenje, Stvarnik ali Bog; to je entiteta, ki se je z razumom ne da dojeti.

Živa bitja so opazovalci, ki opažajo kreacijo in se iz nje učijo. Človek kot najpopolnejši opazovalec je sebe zavedajoč se delec Univerzalne zavesti, ki je sposoben prodreti v skrivnost lastne narave in svojega izvora.