Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Harry-Oldfield-Svetloba-Zvezdna-Eksplozi

Harry Oldfield in njegov nevidni svet četrtek, 13. september 2018 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Harry Oldfield je po izobrazbi biolog, ki vodi znanstvene raziskave na kliniki blizu Londona v Angliji. Njegovi kolegi pravijo, da je "izumitelj, znanstvenik in mislec, ki ne pozna besede 'nemogoče'". Dopisnica revije Share International Diana Holland je ob vsakoletnem zasedanju mednarodnega združenja za preučevanje obsmrtnih pojavov IANDS, ki je bilo letos na univerzi v Vancouvru v Kanadi (na univerzi Britanske Kolumbije), z njim opravila intervju. V zatemnjeni dvorani sem gledala projekciji dveh diapozitivov, ki sta bili na zaslonu druga poleg druge. Na levi je bilo enakomerno polje krvavo rdeče, na desni pa enako polje z mehurjem bele svetlobe kot neke vrste umetniška upodobitev zvezdne eksplozije. "Kar vidite na levi," je dejal predavatelj, "je energijski obris organskega müslija, ki utripa v svetlobi. Kar pa vidite na desni, je zelo priljubljena, povsod dostopna žitarica, ki jo običajno jemo za zajtrk. V tem primeru ni videti nobene svetlobe." Biološko usmerjeni raziskovalec energijskih polj Harry Oldfield je na takšen način prikazal niz diapozitivov in s tem podrobneje predstavil svoje raziskave, ki jih je opravil v Veliki Britaniji zadnjih 25 let. V nadaljevanju je prikazal črno-bele slike kanadskega javorjevega lista s tanko progo prek zgornje tretjine. Poleg njega je bil energijski profil lista, v tem primeru v obliki utripajoče korone in z dobro vidnim obrisom. Oldfield je opozoril na majhno podrobnost: energijsko polje korone je bilo nedotaknjeno, čeprav je bila zgornja tretjina lista pred slikanjem odrezana. Tega ni težko povezati z znano zgodbo o fantomskih udih. Tako se je začela zanimiva razlaga o polikontrastni interferenčni fotografiji (PIP), ki jo je Oldfield razvil s prilagoditvijo starejše tehnologije, ki jo običajno uporabljajo za satelitsko slikanje vročih in hladnih zemeljskih in morskih mas. To aplikacijo je izpopolnil po dolgoletnem raziskovanju Kirlianove fotografske metode, s katero se zajemajo spreminjajoči vzorci svetlobne energije, ki izhajajo iz vseh živih bitij, iz človeškega telesa, rastlin, živali in celo kristalov. V knjigi Nevidni svet Harryja Oldfielda * je predstavljena zgoščena razlaga: "Pri fotografiji PIP uporabljamo napravo, ki lahko razlikuje med več različnimi stopnjami kvalitete svetlobe. Novost je v računalniškem programu, ki vsaki stopnji svetlobe dodeli število in temu številu barvno kodo. Rezultat je slika, ki jo lahko vidite na računalniškem zaslonu." Oldfieldova tehnologija se skupaj z elektronskim skeniranjem in napravami za kristalno terapijo, ki jih je izumil, zdaj uporablja v treh bolnišnicah v Britaniji in nekaj klinikah v tujini. Kot bi morda dejala Alice v čudežni deželi, so diapozitivi postajali bolj in bolj zanimivi, napredno znanstveno raziskovanje so upodobili na najbolj otipljiv način. Oldfield je pokazal energijski vzorec običajne gosenice, ki je bil nekakšna nerazločna mlečno bela meglica z nejasnim stebrom na sredini. Minuto pozneje je preminula gosenica, ki je dobila injekcijo ciankalija, dala najpopolnejšo sliko povsem enake beline, vendar je slika z odhodom življenjske sile kazala nekakšno skeletno skico večjih delov gosenice na globoki črnini prostora. Zelje, na katerem je bila gosenica v Oldfieldovem vrtu, je bilo na polikontrastni fotografiji videti kot meglica žarečih vlaken. S polikontrastno metodo posneta slika istega zelja, ki je bilo prekomerno kuhano, je prikazala temno, popackano liso brez svetlobe. Na tem mestu je Oldfield omenil, da so pred leti šolarji pod njegovim vodstvom s Kirlianovo fotografijo uspeli slikati obroke hrane na svoji šoli. Hrana je bila povsem brez energije in film je bil prazen. Oldfield je dejal, da obžaluje uboj gosenice in da je kasneje spoznal, da je raziskavo energijskih polj mogoče opraviti na živem bitju in na mestu samem, tako kot je pokazal pri vodnem vzorcu iz ribnika. Ko je fotografija narejena, ni potrebno, da bi za preučevanje primerek ubili ali ga kako drugače omadeževali. Seciranje živali ni več potrebno, metodo polikontrastne fotografije pa je mogoče uporabljati celo za diagnozo stanja pri ljudeh. Oldfield je ugotovil, da je polikontrastna fotografija človeškega telesa na določen način povezana z dvema zdravilnima sistemoma, ki sta znana že tisoče let. V vseh primerih je bil grafični prikaz energijskih vrtincev in gruč podoben čakram, ki jih opisuje ajurvedska medicina, in prav tako meridianskim energijskim potem, ki jih opisuje tradicionalna kitajska medicina. Tako imamo končno poceni in nenasilno orodje, ki vidno upodablja stanje in gibanje polja sil, ne da bi za to potrebovali kaj več kot Teslovo** tuljavo, računalniški čip in videorekorder. Oldfield je nadaljeval s prikazovanjem slik energijskih vzorcev, ki nastanejo pri bolezenskih stanjih, kot sta na primer angina in okužba grla, ter pokazal tudi druge, ki so kazali, kako se po zdravljenju s kristali ali zdravilnim dotikom vzorci bistveno spremenijo. Dokumentiral je tudi prakse, ki so vključevale polaganje rok; pokazal je slike, ki so kazale na pojav empatične resonance, pri kateri zdravitelj vsrka negativne energije od pacienta, jih uskladišči in kasneje preobrazi na višjo raven ali jih prizemlji. Oldfield je imel slike svetlobe, ki so jo povzročile zdravilne energije rok, in čudovite slike otrok, ki so rasli v maternici. Najbolj vznemirljiva je bila slika 15-letnega odvisnika od kokaina. Kronska čakra je bila prepolovljena in je oblikovala nekakšen odvodni kanal, medtem ko se je zdelo, da so se navidezno ločena bitja vakuumsko prilepila na spodnje ude. Obrisi depresij in shizofrenije so prav značilni, prav tako kot tisti od raka. Na polikontrastni fotografiji se rak kaže kot neurejena, razbrzdana eksplozija svetlobnih vlaken, obrabljena in oddaljena razdrobitev okrog konic prstov, povsem nasprotno kot pri organiziranem in ubranem ovoju nepretrgane svetlobe v zdravem organizmu, kjer ni takšnega odklona. Oldfieldova polikontrastna tehnologija lahko natančno določi patološka stanja, preden postanejo vidna s standardnimi diagnostičnimi metodami, in daje uporabnikom možnost, da se spopade s stvarmi, kot je rak na prsih. Ljudi, ki so v nevarnosti, lahko redno pregledujejo, da bi odkrili in zmanjšali dedne ali običajne bolezni, kot je sladkorna, dokler je zdravljenje hitro, ceneno in lahko izvedljivo. Naprave je mogoče uporabljati za študij oblik vibracijske medicine, kot so na primer akupunktura, homeopatija in refleksologija. Te metode so uporabljali stoletja, a jim je do sedaj za konkreten prikaz in potrditev manjkala metodologija. Oldfieldovo delo z energijskimi polji je odprlo vrata širšim področjem raziskav in načelo vprašanja, ki so bila pred tem nedokumentirana in neizmerljiva, kot npr. vprašanje življenja po smrti in prostorsko časovnega kontinuuma. Naredil je polikontrastno fotografijo Londonskega stolpa, na kateri je na mestu, kjer sedaj stoji le majhna spominska plošča, jasno viden fantomski skelet. Pri neki raziskavi, ki jo je vodil z uradno priznanimi sodelavci, sta se v še enem slavnem kraju, kjer so pobijali britanske državljane, za kratek čas jasno pokazali obliki dveh vojakov in nato izginili. Vtis preteklosti po njegovem dejansko živi naprej na starih železniških postajah, pokopališčih in tako naprej... Slikal je oblike duhov in razprostrte roke, kjer sedanji lastniki hiš, v katerih straši, poročajo o hladnih krajih in mračni prisotnosti. V knjigi Nevidni svet Harrija Oldfielda pojasnjuje: "Podmena je, da obstajajo vesolja drugih energij, čemur mnogokrat pravimo 'soodvisne ravni resničnosti', druge dimenzije, kjer niha materija z višjo frekvenco kot materija na fizični ravni." "Da bi izpeljali misel naprej, pogosto uporabljamo drugo analogijo, pojav sence pri televiziji. Ko smo na določenem kanalu, lahko zaradi interference signalov postane vidna tudi oddaja z drugega kanala. Tako dve oddaji, ki predstavljata dve različni resničnosti, zasedata isti prostor." To je povezano z raziskavami, ki jih je Oldfield izvedel v britanski mrtvašnici, posebno s polikontrastnim skeniranjem teles ljudi, ki so umrli nepričakovano, nenadno in nasilno, na primer v avtomobilskih nesrečah. V takšnih primerih je bilo pogosto vidno energijsko polje, ki je lebdelo nad opazovanim telesom ali poleg njega. Oldfield zatrjuje, da mnogi mrliški ogledniki in pogrebno osebje občutijo neko prisotnost v bližini trupla, kar jih sili v to, da so izjemno spoštljivi pri svojih posegih. Sam je doživel, da je lebdeče polje nad nedavno žrtvijo nesreče dramatično utripalo kot odziv na njegovega sodelavca, ki je z naklonjenostjo molil nad telesom. Glede na te izkušnje odobrava uveljavljeno prakso mnogih religij, ki zato, da bi omogočile umiritev, ostanke tri dni pustijo pri miru. Za primerjavo z nasilnimi smrtmi je Oldfield pokazal polikontrastne fotografije energijskega polja okrog starejših ljudi, ki so umrli pričakovano in mirno obkroženi s člani družine, ki so jim bili naklonjeni. Kvaliteta teh slik je povsem drugačna in potrjuje vrednost dela ljudi, ki poskrbijo za konec človekove življenjske poti in kliče po razvoju 'umetnosti umiranja'. Oldfield ima posnet portret 'žanjca duš', bitja, ki ga je njegova raziskovalna skupina poimenovala Angelos. Verjame, da obstaja razred breztelesnih bitij, angelov smrti, katerih naloga je tešiti in voditi izgubljene ljudi ob smrti ter jim pomagati v trenutku prehoda. Ko je preiskoval pokopališča in mrtvaške sobe, je našel več takšnih bitij. Mogoče je nad tem, kar je odkril in uspel dokumentirati na viden način, najbolj presenečen sam Harry Oldfield. Po njegovih lastnih trditvah je bil pred 25 leti newtonski biolog, ki se je zanimal le za konkretne dokaze in trda znanstvena dejstva. Toda razmišljanje, meditacija in gola sreča so ga privedle do tega, da se je začel zanimati za metodo polikontrastne fotografije in kasneje odkril, kako je mogoče nekatere kristale uporabiti za spreminjanje avre in poživiti stanja, s čimer se lahko bolezensko stanje omili in izgine. ''Poizkušam iznajti naprave, ki bodo večjemu številu ljudi pomagale izkusiti večji obseg nevidnega sveta," pravi. Morda je kot del svojih raziskav odkril novo obliko življenja na Zemlji. Ko je s svojo metodo snemal različne kristale, je pri kakšnih 10 odstotkih v njih, na njih ali nad njimi odkril valovanje, neznano življenjsko obliko, nekakšno bitje s svojo avro, ki je videti kot polž. Prvi, ki je bil odkrit, se je potopil nazaj v kristal. Videti je bilo, da se je to zgodilo, ko je ugotovil, da ga opazujejo. Računalnik se je predal s sporočilom ''neznan ukaz''. Oldfied pravi, da so drugi raziskovalci neodvisno potrdili enak pojav. Oldfield izraža veliko spoštovanje do univerzalnega utripa in navzočnosti ''življenja''. Z namenom, da bi njegove nežne metode diagnosticiranja in zdravljenja postale dostopne, je ustanovil šolo in kliniko v bližini Londona. Poleg tega uči, da lahko zavesten namen in zavedanje spremenita energijske vzorce ali pa jih ohranita negativne. Učinek tega, kar mislite, je v nevidnem svetu pomemben. *Jane in Grant Salomon, Harry Oldfield's Invisible Universe, Thorsons, London, UK, 1998. **Teslova tuljava je transformator za visokofrekvenčni tok in se uporablja v terapevtske namene Vir: share-international.net/slo Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog