Umetna Inteligenca: Zaveznica ali grožnja?

petek, 21. september 2018 @ 05:02 CEST

Tehnologija postaja v našem življenju vse pomembnejša. Znašli smo se na veliki prelomnici, na kateri se moramo sprijazniti z vedno večjo prisotnostjo umetne inteligence na različnih področjih našega vsakdana.

Nove tehnološke možnosti na različnih področjih pa odpirajo pomembna etična vprašanja. Ni namreč vse, kar je mogoče, tudi dovoljeno. Zato je pomembna ozaveščenost o tehnoloških perspektivah in njihovih možnih posledicah, do katerih se moramo opredeliti in jih kot družba tudi regulirati.

V današnjem času smo soočeni s skokovitimi tehnološkimi novostmi, ki so vedno bolj dejavne in vstopajo na polje biološkega ter nas tako soočajo z vedno večjim zbliževanjem tehnološkega in človeškega. »Razvoj tehnologije je pomemben za dobrobit celotne družbe kot tudi posameznika, pri čemer pa je naloga prava, da ob tem postavlja tudi določene omejitve,« poudarja Vesna Rijavec, profesorica z mariborske pravne fakultete. Z razvojem umetne inteligence se tako odpirajo številne možnosti tudi na področju našega zdravja in splošnega življenjskega standarda, pri čemer pa bodo pametni stroji v bodoče lahko še globlje vstopili tudi na polje medicine. 

»Umetna inteligenca je zadnja leta v razcvetu, njene možnosti so vse bolj prepoznavne. Vendar pa se v povezavi s tehnologijo, predvsem v komercialnih okoliščinah, v obljubah velikokrat tudi pretirava,« ob tem opozarja znanstvenica Dunja Mladenić, vodja Laboratorija za umetno inteligenco Inštituta Jožef Stefan. Poudarja tudi, da je zato za razumevanje vloge umetne inteligence na različnih področjih našega življenja pomembno vedeti, kaj za nas lahko resnično naredi. »Tako kot če primemo kladivo, vemo, kaj bomo z njim storili,« poda plastično primerjavo raziskovalka. Človek je še vedno tisti, ki ima veliko znanja, razumevanja, izkušenj, empatijo, čustveno inteligenco in etično zavest.

Bodo stroji lahko nadomestili zdravnika?

Za razliko od človeka stroji ne pozabljajo, hitreje obdelajo večje količine podatkov ter se ne utrudijo in jim ne usiha zbranost. »Čas in prostor sta človeški omejitvi, pri čemer pa mu lahko pomaga ravno računalnik,« poudarja Dunja Mladenić. V medicini je to uporabno na primer pri analizi podatkov, kjer poteka »pregledovanje znanstvenih objav s posameznega področja – računalnik išče in analizira povezave, ki jih človek v tako kratkem času in v tako širokem spektru ne bi mogel. A v prihodnje si želimo, da bi algoritem lahko šel še globlje in besedil ne bi samo primerjal, temveč tudi razumel in jih posledično ne le predlagal, temveč tudi odkrival,« znanstvenica predstavlja enega od ciljev. Raziskujejo pa tudi možnosti, kako bi umetna inteligenca lahko posegla na področje diagnostike.

»Opažamo, da ustrezno pripravljen računalniški model lahko opravi diagnostiko bolje od splošnega zdravnika, saj stroj zajema večjo množico podatkov. Še vedno pa daje specialist boljše rezultate od računalnika, modela, ki zaenkrat temelji na statistiki.« Ob čemer sogovornica poudarja, da stroji ne bodo mogli nadomestiti zdravnika. Stroj lahko »dela marsikatere povezave, na podlagi globalnega povezovanja podatkov lahko išče podobne primere in njihove načine zdravljenja po svetu, a na koncu se vedno odloči človek, ki mora tudi prevzeti odgovornost,« je jasna sogovornica. Stroj lahko pomaga postaviti diagnozo in predlaga zdravljenje, vendar strokovnjaka ne more nadomestiti. Umetna inteligenca tako človeka ne bo nadomestila v ključnih ravneh, lahko pa ga v rutinskem delu. Na ta način je stroj orodje, pomagalo strokovnjaku. »Takšna kot je bila včasih vloga vajencev, v tem smislu je treba videti umetno inteligenco. Upam si celo trditi, da bi na tak način bil zdravnik bolj razbremenjen in imel več časa, da se posveti pacientu, se lahko z njim tudi bolj poglobljeno pogovori,« komentira Dunja Mladenić.

Personalizirana medicina

V povezavi med umetno inteligenco in medicino se vse več govori tudi o personalizirani medicini, pojasnjuje Vesna Rijavec. »Na tem področju umetna inteligenca ponuja veliko možnosti, ki bi lahko zagotovile bolj celostno obravnavo pacienta. Stroj lahko namreč zbere širok nabor podatkov, na podlagi katerih se nato predvidi terapija, ki bi bila za posameznika najprimernejša. Zbere in upošteva pa lahko široko znanje onkraj lokalnega okolja,« pravi pravnica. Ob tem spomni še na različne genske preiskave, ki so danes možne in lahko tudi odločilne, čeprav je ravno področje genetskega inženiringa lahko polje velikih zlorab. A kar je pri uporabi umetne inteligence v zdravstvu še pomembno, je vrednost osebnega stika med pacientom in zdravnikom. 

»Ne glede na to, katere uporabne podatke bo računalnik lahko zbral in predelal, bomo na koncu še vedno imeli medosebni odnos. Kot so pokazale izkušnje, je ta psihološki moment v procesu zdravljenja izjemno pomemben. Torej, zaupanje v zdravnika, ki pacientu nudi ne samo znanje o boleznih in zdravljenju, temveč tudi pomembno čustveno podporo,« pojasnjuje Vesna Rijavec. Tega umetna inteligenca ne more nadomestiti in tako tudi dosežki sodobne znanosti ne bodo pohodili nenadomestljive čustvene interakcije med zdravnikom in bolnikom, ki lahko že sama po sebi omili bolečine ali izboljša splošno počutje.

Vstopanje v notranji svet

Z razvojem vedno zmogljivejših tehnoloških naprav na informacijskih področjih so stroji s človekom vedno bolj povezani tudi intimno. Preko senzornih zaznav stroji ne le vidijo, prepoznavajo govor, vohajo, zaznavajo temperaturo in lahko opravljajo določena kognitivna dela, temveč prek razvoja orodij in raziskav nevrotehnologije vstopajo tudi v naš notranji svet, v um. V razvoju so tako naprave za branje možganskih signalov, ki jih je mogoče prevesti v digitalne ukaze ali pa jih uporabiti za sledenje mentalnih stanj. 

»Skupaj s kolegi v ZDA analiziramo aktivacijo možganov na podlagi vsebine izjav, ki jih prebirajo udeleženci raziskave,« o delu na tem področju pripoveduje Dunja Mladenić. Gradijo namreč modele, na podlagi katerih je mogoče slediti mislim posameznika, čeprav zaenkrat še z omejeno uspešnostjo. »Vendar, ali bomo na podlagi teh možnosti lahko sklepali oziroma znali napovedati, o čem človek razmišlja? Da, če bo razmišljal točno o določenem spektru,« dodaja znanstvenica. Obstajajo pa tudi razvojni programi, usmerjeni v oblikovanje vmesnikov med človekom in stroji ter informacijskih sistemov in modelov, ki se zgledujejo po človeških možganih oziroma človeških umskih procesih.

Varovanje kognitivne svobode

»Moramo vedeti, da že poznamo veliko možnosti poseganja v človeške možgane. Že samo medicinska znanost omogoča različne preiskave, ki so lahko tudi zlorabljene. Obstajajo tudi različne substance, s katerimi lahko oblikujemo voljo in posegamo v kognitivno svobodo posameznika. Prav tako smo priča tudi manipulacijam z informacijami, pridobljenimi iz človeških možganov, ki so jih nekateri že zelo razvili,« o tehnološkem vstopanju na področje uma razmišlja Vesna Rijavec. Vendar pa vsega, kar znanost omogoča, ne smemo dopustiti. Moramo si prizadevati, da si bomo kot družba zadali nalogo varovanja »mentalne zasebnosti, mentalne integritete in tudi psihološke kontinuitete posameznika,« poudarja pravnica. Za kar ima pravo določene mehanizme, etika in morala, ki delujeta v smeri dobrobiti posameznika in skupnosti, pa sta tisto, kar nas dela človeške. 

»Danes nas z velikim vplivom novih tehnologij prek različnih medijev preplavljajo številne informacije in na ta način je mogoča indoktrinacija, ne da bi se sploh zavedali, kdaj je v nevarnosti naša podzavest. Da tako sprejemamo določene vzorce, ki niso naši in bi jih, če bi se etično obnašali, zavrnili. Na tak način se lahko v nas nezavedno naseljujejo različni vplivi,« nekatere pasti sodobnosti odpira Vesna Rijavec. Ob tem omeni tudi pojav lažnih novic, profilov in drugega, kar se da z informacijsko tehnologijo narediti in zaradi česar bomo v prihodnosti vedno težje razlikovali resnično od neresničnega. Zato je treba biti buden, je odgovor, ki ga v razmišljanjih o pasteh tehnoloških možnosti, razvoja in (morebitne) njegove uporabe ali zlorab ponuja znanstvenica Dunja Mladenić. Ob tem pa se tako zavedati svojega notranjega sveta kot sveta okoli nas.

Nas bo umetna inteligenca pokopala?

Tehnologija je orodje, kako jo uporabljamo, pa je odvisno od nas. Tehnologija je namreč moralno in etično »nevtralna«, saj ni dobra ali slaba, temveč je pomembno to, kako jo apliciramo in na kakšen način se pojavlja v različnih kontekstih, kar pa je povezano tudi z interesi, ki so v njenem ozadju. »Ali bo otrok tehnologijo imel namesto varuške ali zato, da si razširi znanje, je v naših rokah. Zaradi česar pa moramo na tem področju razvijati zavest,« strne raziskovalka s področja umetne inteligence. Res je sicer, da z vsakim močnejšim orodjem pridejo tudi večje nevarnosti za zlorabo. Enako je tudi z umetno inteligenco, ki ponuja različne možnosti, a na nas kot posameznikih in družbi je odgovornost, ali se bo ta razvila v svoj najboljši scenarij ali postala nenadzorovana moč.

Dve plati napredka

Obstoj in potenciali tehnologij tako sprožajo številne razprave o obstoječih in prihodnjih koristih in napredku ter hkrati tudi o nevarnostih, ki jih ta prinaša. Pozitivni obeti tehnologije govorijo o tem, kako bo lahko izboljšala zdravje in dolgoživost, povečala moč, vzdržljivost in hitrost naših kognitivnih sposobnosti in zagotavljala tudi večjo produktivnost, prodornost in ustvarjalnost na številnih področjih. Vendar pa ravno te možnosti hkrati odpirajo tudi vprašanja o nepredvidljivih in nezaželenih posledicah, o neposrednih negativnih učinkih na blagostanje posameznika in družbenih praks, razmerij in struktur, negativnih vplivih na ranljive skupine ter problematičnih učinkih pretirane komercializacije in dehumanizacije različnih ravni naših življenj. 

Prav na te okoliščine današnjega razvoja je v svojem članku Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbeopozoril Toni Pustovrh, raziskovalec razmerij med človekom in tehnologijo. Zato se v zadnjem času pojavlja vse več nacionalnih in mednarodnih pristopov ter pobud za upravljanje znanosti in tehnologije, ki si prizadevajo za uresničevanje koristi in skušajo preprečiti ali vsaj omiliti tveganja in negativne vplive sodobnih tehnoloških inovacij. Tako tudi znanstvenica Dunja Mladenić pravi, da je del vsakega projekta, ki ga snujejo v Laboratoriju za umetno inteligenco, tudi razmislek o etičnih vidikih raziskovanja in nadaljnji uporabi njegovih rezultatov. Prav tako so ob možnostih zbiranja in uporabe podatkov nujne tudi etične usmeritve in regulacije, saj je ravno to ena od ravni, ki lahko temeljno posega v človekovo zasebnost.

Ob pomembnosti in nujnosti ozaveščanja o današnjih razmerjih med človekom in tehnologijo ter etičnih vprašanjih, ki to področje spremljajo, ter perečih pasteh pa je v tovrstnem razvoju, kot pravita sogovornici, mogoče videti tudi zaveznika, ki lahko skrajša delovni čas in delovne obremenitve, posreduje pomembne informacije in analize, zmanjša porabo energije, izboljša naše zdravje in splošni življenjski standard ter drugo. Ob odgovorni uporabi tehnologije je to mogoče razumeti kot konstruktivno podporo kot tudi v smeri razširitve in preseganja človeških potencialov. Tehnologija in njen razvoj je nenazadnje neobhodno dejstvo naših življenj, v katerih se ne moremo več spraševati o njenem obstoju, temveč o tem, kako bomo s to upravljali in jo usmerjali. 

»Vsak nov dosežek omogoča protislovne izpeljave. Kot je to na primer jedrska energija, ki so jo uporabili za uničenje, medtem ko je prinesla toliko dobrega. Zato bi človeštvo moralo združiti svoje moči, da bomo to, kar nam tehnologija omogoča, uporabili za dobro in da bomo vendarle našli načine za stop znak zlorabam,« poudarja Vesna Rijavec. Zato je pomembno, da smo »aktivno vključeni v družbo in dogajanja v njej ter da se ne počutimo žrtve, temveč kot soustvarjalci lastnih življenj. Pri čemer je pomembno, da z različnih kotov osvetljujemo znanstvene dosežke in potenciale,« pa je pomembno sporočilo znanstvenice z Inštituta Jožefa Stefana. Tehnološke inovacije so med prevladujočimi gonilnimi nitmi, ki oblikujejo družbeno-kulturno življenje in odnose v njem. Pri tem koloniziramo tudi orodja in tehnologije, ki povratno vplivajo na posameznikovo zamišljanje, dojemanje in življenje. 

Razmerje med tehnologijo in družbo pa je tako dinamično, interaktivno in zgodovinsko opredeljeno ter vpleteno v pravne, ekonomske, politične in druge družbene kontekste. Pri tehnološkem preoblikovanju človeka, narave in družbe, kot je v svojem že omenjenem članku opozoril Pustovrh, pa je tako potrebna previdnost, da tehnologija ne bi dehumanizirala človeka, temveč da bi razvoj humaniziral tehnologijo. Ker pa je danes to med drugim tudi področje, ki razvija toliko možnosti za vstopanja, lahko tudi manipulacije našega uma, je znanje o tem bistvenega pomena. S »pismenostjo« na tem področju pa tako lahko obvarujemo avtonomnost in integriteto našega notranjega sveta.

Konec človeške ere?

Za prvega znanstvenika, ki je glasno razmišljal, da bo umetna inteligenca pokopala človeštvo, velja matematik Vernor Vinge z univerze v San Diegu. Leta 1992 je na enem od znanstvenih simpozijev v ZDA predaval, da bomo v naslednjih tridesetih letih od takrat priča tehnološki zmogljivosti za ustvarjanje nadčloveške inteligence, vendar da bo kmalu za tem konec človeške ere. Poznana je tudi napoved, ki govori o tem, da bo približno okoli leta 2050 umetna inteligenca postala pametnejša od človeka na vseh področjih. Z vsakim močnejšim orodjem pridejo tudi večje nevarnosti za zlorabo. Enako je tudi z umetno inteligenco, ki ponuja različne možnosti, a na nas kot posameznikih in družbi je odgovornost, ali se bo ta razvila v svoj najboljši scenarij ali postala nenadzorovana moč.

Tili Kojić

Vir: viva.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Umetna-Inteligenca-Groznja-Zaveznica