»Protibolečinsko tableto je najbolje zaužiti pred nastopom bolečine, ker tako bolje deluje.« Če se vam zdi, da se šalimo in pišemo neumnosti – žal ni tako. Ta stavek je mogoče slišati v okviru strokovnega svetovanja, ki so ga bili številni ljudje deležni v bolnišnici ali v lekarni.

Nova doktrina je prišla do spoznanja, da je bolečino lažje zatreti, dokler se ne razvname. Ne trdimo, da to ni logično. Tudi požara ne bo, če po ognjišču polivate vodo. In tudi urezali se najbrž ne boste, če na prst nalepite obliž, še preden začnete z rezanjem zelenjave. Logično je res, vendar to ne pomeni, da je tudi vedno smotrno in modro.

Pri migreni tableta mogoče res lažje prime v prvi fazi, bolj pa me skrbi, koliko protibolečinskih tablet ljudje zaužijejo v prazno – zgolj iz strahu, da bo nekaj, kar se tiho oglaša, morda preraslo v bolečino, ki je ne bodo mogli obvladati. 

Tudi v bolnišnicah, zlasti po posegih, velja pravilo, da je protibolečinsko sredstvo bolje dati, še preden pacient začuti bolečino. Pa jo res mora čutiti? Prestala sem dve operaciji na nogi, vendar nisem potrebovala ničesar močnejšega od ene tablete analgina in dveh kroglic homeopatske arnike. Več energije kot za obvladovanje neprijetnih občutkov na mestu posega sem porabila za to, da sem sestro prepričala, naj me ne sili k uživanju tramala. 

Nam je res treba zaprositi za anestezijo, še preden nam začne zobozdravnik vrtati v zob?

Velikokrat se sveder sploh ne dotakne plasti zoba, kjer nastaja bolečina. Zato je večina anestezij veliko bolj boleča izbira kot prenašanje zoprnega zvoka svedra v glavi. 

Otroci jočejo, da jih boli, še preden se injekcijska igla dotakne njihovega telesa. Jim bomo doma dali pomirjevalo, da bodo lažje prenesli paniko ob obisku zdravnika? Tudi odrasli so pogosto podobni. Bolečina le zaščemi, zapulzira, kljune … in že nastane panika: kaj če bo postala nevzdržna? 

Statistika pravi, da dandanes zaužijemo 53 odstotkov več protibolečinskih sredstev kot pred desetimi leti. Pri tem nam je na voljo še kopico protibolečinskih mazil, obkladkov, obližev, masažnih in drugih pripomočkov, ki so vsi po vrsti vstopili v naše življenje z namenom, da nas ne bi bolelo. 

Tudi čedalje večji pritiski za uzakonitev evtanazije temeljijo predvsem na (zahodnjaškem) civilizacijskem strahu pred bolečino. Predstavljamo si neznosne bolečine, te pa v praksi zelo redko spremljajo umiranje. 

Promocija bolečine
Je bilo pred desetimi leti življenje enako boleče, le da smo znali potrpeti – ali pa nas zdaj toliko bolj boli, da nobene bolečine ne moremo obvladati brez zaužitja protibolečinskega sredstva? Na to vprašanje nihče ne more z gotovostjo odgovoriti, zelo verjetno pa je, da ima v zvezi s tem promocija veliko večji vpliv, kot se zavedamo. 

Po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije v enotno Nemčijo so ugotovili, da nekdanji vzhodnonemški državljani zaužijejo veliko manj protibolečinskih sredstev kot njihovi sodržavljani. Ko so enake oglase, kot so jih že dolgo gledali v Zahodni Nemčiji, začele predvajati tudi zvezne dežele, ki so nekoč pripadale Vzhodni Nemčiji, se je statistika hitro »izboljšala«. Ljudi je bilo torej treba le prepričati, da jim bolečine ni treba prenašati. 

Prav to nam vsak dan sporočajo oglasi. Zakaj ne bi igrali nogometa z vnukom, čeprav imate obrabo kolena? Le namazati se je treba s protibolečinsko kremo. Zakaj bi izgubili partijo tenisa samo zato, ker vas je zabolela glava ali želodec – le protibolečinsko tableto vzemite, zdaj imamo take, ki jih lahko zaužijete kot bombon, tudi brez vode! Vas boli grlo, imate vročino … nič lažjega – zaužijte paracetamol, in že boste lahko odšli v šolo, službo ali družbo. Protibolečinske tablete promovirajo, kot da so poslastice »za vso družino«. 

Z vseh strani poslušate, da zaradi bolečine ne smete manjkati v službi, da ne smete biti tečni ali povedati, da nečesa ne zmorete zgolj zato, ker vas nekaj boli. Človek z bolečinami je v današnji družbi »blago z napako«, zato si vsakdo prizadeva, da ga ne bi uvrstili med »škart«. 

Dodatno težavo pomeni popačen občutek časa, potrebnega za odpravo posamezne težave. Tisti, ki so vajeni hitrega telefona, hitrega interneta in hitre vožnje, domala pričakujejo, da bo tudi bolečina izginila takoj, ko bodo pritisnili na kak gumb. Aplikacija za hitro odpravo bolečin žal ne obstaja. (V resnici obstaja, vendar bi zahtevala temeljito spremembo operacijskega sistema v glavi.) Če naravno sredstvo potrebuje nekaj dni ali – bognedaj – tednov, mnogi o njem menijo, da je neučinkovito. »Do takrat bom že umrla,« mi je rekla mlada poslovna ženska, ko sem ji poskusila razložiti, da bo morala za odpravo bolečin v sklepih ob pomoči kurkume vztrajati vsaj nekaj tednov. 

Bomo res do takrat umrli – ali pa bomo zaradi nenehnega iskanja bližnjic, ki ne morejo trajno rešiti težav, umrli prej, kot bi bilo treba. 

Med najpogostejše žrtve v statistiki zastrupitev s čezmernim odmerkom paracetamola in drugih protibolečinskih sredstev spadajo prav neučakani. 

Koliko stanejo protibolečinska sredstva?
Praviloma kakih 10 do 15 evrov ... seveda brez obračuna postranske škode. Večina ljudi ne ve, da lahko hitra odprava bolečin povzroči res veliko trajno škodo. Po tem se naše »hitre intervencije na žariščih« nič ne razlikujejo od posredovanja vojaških velesil. Pravijo, da se borijo proti teroristom, pobijejo pa desetkrat več civilistov. V naših malih notranjih vojnah proti bolečinam ni nič drugače. Vsak na silo utišani živec izstavi račun v obliki pešanja ledvic, jeter in želodca ter trajnih poškodb živčevja. Zato raje preverite, koliko zares stane uporaba različnih protibolečinskih sredstev, in izberite taka, s katerimi ne bodo služili samo »vojni dobičkarji«.

Sanja Lončar

Vir: zazdravje.net