Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Bolecina-Bolezen-Strah

Bolečina - kaj je to? četrtek, 14. februar 2019 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke (Tomaž:) Stari, veš česa me je v življenju najbolj strah? Sploh ne smrti. Najbolj se bojim trpljenja, bolečine. Bojim se, da bi moral umirati v hudih mukah. Daj razloži mi malo natančneje, kako deluje mehanizem bolečine. (starec:) Bolečina je res zanimiv fenomen. Ima zelo pomembno vlogo pri razvoju zavesti. Zanimivo je, da je največji del bolečine nepotreben in bi se ji z manj blebetanja uma z lahkoto izognili. Bolečina je nujna vse dotlej, dokler se istovetiš s svojim umom oziroma dokler si nezaveden v duhovnem smislu. Bolj se istovetiš z umom, več je je. Pojavi se vedno, kadar obstaja kaka oblika nesprejemanja, nezavednega odpora proti temu, kar je. Na miselnem nivoju upor predstavlja obliko sodbe, na čustvenem pa negativnosti. Bolečina ustvarja sama sebe vse dokler nenadzorovani um upravlja s tvojim življenjem. Bolj ko spoštuješ in sprejemaš sedanji trenutek, manj si podvržen bolečini, trpljenju in egoističnemu umu. Kako to misliš - bolečina ustvarja sama sebe? Bolečina se hrani le z bolečino. Ne more se hraniti z radostjo. V trenutku, ko prevzame nadzor nad tabo, si zaželiš še več bolečine. Občutiš potrebo, da izkusiš bolečino ali zadaš bolečino, ali pa oboje. Zgodi se to, da zavzameš vlogo žrtve ali pa zločinca. Med obema pravzaprav ni velike razlike. Ti se, seveda, tega ne zavedaš in zavzeto trdiš, da bolečine ne želiš. Toda, poglej natančneje in ugotovil boš, da sta tvoje razmišljanje in obnašanje naravnana tako, da vzdržujeta bolečino v tebi in v drugih. Ko bi se tega zavedel, bi se mehanizem sesul, kajti želeti si dodatno bolečino je norost, nihče pa ni zavestno nor. To je pa res zanimivo. Torej je bolečina nekakšen oblak energije, ki te preplavi in vpliva na tvoj um? Obstajata dve vrsti bolečine: bolečina, ki jo ustvarjaš v sedanjem trenutku in bolečina iz preteklosti, ki še vedno živi v tvojem telesu in umu. Vsaka čustvena bolečina, ki jo doživiš, pusti za seboj ostanek bolečine, ki nadaljuje življenje v tebi. Prelije se v bolečino iz preteklosti, ki se že nahaja tu in se namesti v tvojem umu in telesu. To seveda vključuje tudi bolečine, ki si jih trpel kot otrok, povzročene z neposedovanjem zavesti o svetu, v katerega si rojen. Ta nakopičena bolečina predstavlja negativno energijsko polje, ki okupira tvoje telo in um. Imenujemo jo utelešena čustvena bolečina. Sestavljena je iz določene življenjske energije, ki je odrezana od tvojega skupnega energijskega polja in je postala začasno neodvisna skozi naravni proces istovetenja z umom. Obrnila se je proti sebi in postala anti-življenje, kot mačka, ki grize lasten rep. Je energijsko polje, kot entiteta, ki je začasno nameščena v tvojem notranjem prostoru. Predstavlja življenjsko energijo, ki je postala ujetnica; energija, ki ne teče več. Ta je pa dobra! Torej ta utelešena energija kot oblaček potuje s teboj in čaka na ugoden trenutek, da te napade? Utelešena bolečina je tu zaradi stvari, ki so se zgodile v preteklosti. Je preteklost, ki še vedno živi v tebi, če se z njo poistovetiš. V resnici to energijo pritegneš v svojo zavest sam, kadar z miselnimi vibracijami ustvariš pogoje za to. Če se »uglasiš« na frekvenco ljubezni, pritegneš srečo in ljubezen, če pa se uglasiš na »negativne« frekvence, pritegneš pač »neugodne« energije, tudi bolečino. Utelešena bolečina želi preživeti, kot vsaka živa entiteta, preživi pa lahko le tako, da te navede na nezavedno istovetenje z njo. Potem se lahko dvigne, prevzame nadzor nad tabo, postane »isto kot ti« in živi skozi tebe. Tvoja pozornost in energija s pravo vibracijo (v obliki jeze, nasilnosti, ljubosumja...) je hrana zanjo. Ustvarja se nova bolečina. Po prevzemu nadzora nad tabo bo utelešena bolečina v tvojem življenju ustvarila situacije, ki bodo povratno reflektirale svojo energijsko frekvenco, da se bo lahko hranila. Ali je utelešene bolečine več vrst? Utelešena bolečina nastopa v dveh oblikah: v pritajeni in aktivni. Lahko je pritajena 90% časa, lahko pa je tudi obratno - nekateri to bolečino doživljajo neprestano. Nekatere utelešene bolečine so zelo neprijetne, pravi demoni, druge so fizično nasilne, največ pa jih je čustveno nasilnih. Nekatere poganjajo ljudi v samomorilnost. Utelešena bolečina ima tudi dva aspekta: kolektivni in osebni aspekt. Pri osebnem aspektu gre za nakopičeno usedlino čustvenih bolečin iz preteklost posameznika. Kolektivni aspekt pa tvori bolečina, ki se je skozi tisočletja nagrmadila v kolektivni zavesti zaradi bolezni, mučenj, vojn, surovosti, norosti... Osebni aspekt seveda prispeva h kolektivnemu. Posamezniki ali narodi z močno izraženo utelešeno bolečino so nagnjeni k vlogam zločincev ali žrtev (odvisno ali prevladuje aktivna ali pasivna komponenta). Po drugi strani pa so takšni posamezniki bliže razsvetljenju. Obstaja kolektivna ženska utelešena bolečina: zaradi podrejanja moškim, suženjstva, posilstev, izgube otrok, menstruacije... Pa lahko kaj storiš, da se ubraniš utelešene bolečine, če te že napade? Lahko, le pozoren moraš biti. Ujemi jo, ko se nahaja še v pritajenem stanju in jo opazuj, ko se najavi - včasih gre za razdraženost, nestrpnost, jezo, depresijo itd. Utelešena bolečina, to je temna senca, ki jo meče tvoj ego, se boji svetlobe tvoje zavesti. Ne želi, da jo opazuješ neposredno in jo vidiš takšno, kakršna je. Boji se razkrivanja. Njeno preživetje zavisi od tvojega istovetenja z njo kot tudi od zavestnega strahu pred soočenjem z bolečino v tebi. Tisti trenutek, ko jo opaziš, občuti njeno energijsko polje znotraj tebe in bodi pozoren nanj; s tem se identifikacija z bolečino prekine. Na sceno stopi višja dimenzija zavesti - »prisotnost«. Postaneš priča ali opazovalec utelešene bolečine. To pomeni, da te ta ne more več izkoriščati, s tem da se pretvarja, da je isto kot ti; tudi se ne more več obnavljati skozi tebe. Našel si svojo najglobljo moč. Opazovanje bolečine pomeni tudi sprejemanje bolečine kot dela tistega, kar si v tistem trenutku. Toda, če se z bolečino ne soočiš, če v bolečino ne vliješ svetlobe svoje zavesti, jo boš prisiljen znova in znova preživljati. Toda, brez skrbi, ob soočenju bolečina ne more premagati moči tvoje pozornosti. Pa se utelešena bolečina lahko upira temu, da jo sesuješ z opazovanjem? Kako reagira ta energija, ki je še okoli tebe? Ko prenehaš z istovetenjem z bolečino, te bo ta še nekaj časa poskušala s prevaro pripraviti do ponovnega poistovetenja z njo. Tu gre za določeno vztrajnost. V tem stadiju lahko ustvarja fizično nelagodje in bolečine v raznih delih telesa, a ne dolgo. Ostani prisoten in zavesten, buden čuvar svojega notranjega prostora; takrat ne bo več mogla nadzorovati tvojih misli. Bolečina bo postala gorivo za plamen tvoje zavesti. Mi lahko torej poveš splošen recept proti bolečini? Proces bi torej bil takle: usmeriš pozornost na občutek v sebi, prepoznaš utelešeno bolečino. Sprejmeš dejstvo, da obstaja. Ne razmišljaš o njej, ne dovoliš, da občutenje pretvori v razmišljanje. Ne sodiš in ne analiziraš, ne delaš iz nje posebnega objekta. Ostaneš prisoten in nadaljuješ z opazovanjem dogajanja v sebi. Zavedaš se ne le čustvene bolečine, temveč tudi tistega, ki nadzira, tihega opazovalca. To predstavlja moč sedanjega trenutka, moč tvoje osebne zavestne prisotnosti. Hm. Pa misliš, da bom lahko ta recept uporabil tudi, ko bo bolečina res močna? Ko nastopi močna bolečina, je najbolj običajna stvar, da želite pobegniti od nje. A ne moreš ji pobegniti. Izhoda ni. Pač pa obstaja prehod. Zato ne odvračaj pogleda od bolečine. Sooči se z njo, občuti jo v popolnosti. Ne razmišljaj o njej, občuti jo! V svoji glavi ne gradi scenarijev v zvezi z njo. Ne dovoli, da um iz tebe ustvari žrtev. Samo pomilovanje in govorjenje o tvoji bolezni te bo zadrževal v trpljenju. Ker od občutka ni mogoče pobegniti, je edina možnost spremembe, da se vanj poglobiš, sicer se ne bo nič spremenilo. Vso pozornost torej posveti tistemu, kar občutiš in se ob tem poskušaj vzdržati miselnega označevanja. Bodi prisoten z vsem svojim bitjem in zgodilo se bo, da bo plamen tvoje zavesti vnesel svetlobo v temo bolečine. S popolno pozornostjo si izvršil svojo popolno predajo. Zaradi popolne pozornosti se bolečina pretvori v zavest, tako kot se poleno, ki je izpostavljeno ognju, spremeni v ogenj. Popolna prisotnost v sedanjem trenutku odstrani dimenzijo časa. A brez časa nobeno trpljenje, nobena negativnost ne more obstati, niti bolečina. Kul! Veličastno! Kar ne morem verjeti, da se da bolečini res zoperstaviti na tako učinkovit način, kot praviš. Opozoriti te moram še na nekaj. Dokler iz bolečine gradiš svojo identiteto, ni rešitve zate. Če je bolečina sestavni del tebe, je niti ne boš želel odstraniti. Marsikdo si samega sebe sploh ne zna predstavljati zdravega, brez bolečin, če so te vse življenje napolnjevale njegovo stvarnost. Ne zna si predstavljati, da vsega tega ne bi bilo več. Bilo bi, kot bi umrl del njega. Dokler tega ne ozavesti, ni napredka. Ostane ujetnik predstave, da bolečini in bolezni ne more uiti. Torej - sprejemanje in popolna pozornost? Popolna pozornost pomeni popolno sprejemanje, popolno sprejemanje pa zopet vzpostavi normalen tok energije. Popolna pozornost je popolna predaja. Predaja ne preobrazi tistega, kar je. Predaja preobrazi tebe. Ko si preobražen ti, se preobrazi ves svet, saj je svet le odraz tebe samega. Zoran Železnikar Vir: www.prisluhni.si Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog