NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 03-jul
  • Živa knjižnica: zgodbe udeležencev izmenjav

  • nedelja 05-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 07-jul
  • Odprtje Bralnice: Sonce in sončice po vsem svetu

  • četrtek 09-jul
  • Bralnica: Predstavitev literarne revije Sejalec

  • sobota 11-jul
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • ponedeljek 13-jul
  • Gorenjska muzejsko-planinska transverzala

  • sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Po Koroški od Zmaja (6) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 4. oktober 2004 @ 06:56 CEST
    Uporabnik: aurigo

    * Zgodbe iz sebe

    "Ko je Buddha prvič zapustil svoj dom in ko je zunaj zagledal bolnika, starca, kako trpi, je vedel, da bo tudi on sam trpel."

    Tako se je tudi začelo. Ko je z mislimi šel naprej, je videl tudi sebe kot trpečega starca. Tu je bila postavljena prva zanka pri trpljenju. Zatem si je domislil, da bi lahko prenehal to človeško trpljenje in da se bo razsvetlil. Postal je asket. Umrl skoraj od izčrpanosti. Ta asketizem je trajal vse do drevesa v Bodhigayji. Tako je drugič padel na finto, ker je ponovno pognal misli.
    A bil je že od samega začetka razsvetljen. Le da, se tega ni spomnil.

    Dobro jutro... Koroška.
    Nedelja. Do 24. ure moraste sanje, potem smo se prilagodili prostoru. Vstanem ob mraku. Za ene je to kar zgodaj zjutraj. Po deževni noči je zrak prav osvežilen.
    Ob šestih zjutraj sem že v avtu. »Ne-namenoma« zgrešim pot po kateri sem se pripeljal. Makadam. A ta pot je proti večerni, milina. Včeraj mi ni bilo jasno, kako po tisti poti koder sem vozil, pride avtobus do koče. Sedaj mi je tudi jasno, kako so ljudje kapljali v kočo. Spuščam se vse nižje. Pred menoj se skoraj v divjini pojavi na desni »blokovsko naselje«. Na levi strani cerkev Sv. Mohorja. Tu čez cerkev poteka pomožna črta. Na Ravnah poberem štoparja. Ko mu omenim, da grem v Avstrijo do gradu Rabensteina, mi začne razlagati o prijatelju, ki išče stare predmete z detektorjem.

    Beri dalje (2.755 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.09.04 @ 10:06 z aurigo 
    | More

    Izvor tvoje super ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 2. oktober 2004 @ 06:00 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeTi si bil že od pamtiveka radoveden
    in si hotel vedeti kako in zakaj delujejo naravne sile
    in kako jih lahko koristno uporabiš zase in za druge ljudi.

    Spomnim se, ko sem hodil še v osnovno šolo,
    so nas učili, da je najmanjši delec atom
    s svojo strukturo in da ni nič manjšega od tega.

    Danes so odkrili že kar nekaj manjših delcev od atoma,
    vendar se vedno pojavi pri raziskavah še nekaj novega,
    česar človek spet ne more razumeti.

    Beri dalje (202 besed) 7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.07.04 @ 10:20 z arlena 
    | More

    Delati dobro lahko tudi drago stane Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 30. september 2004 @ 06:58 CEST
    Uporabnik: mojmir

    * Zgodbe iz sebe Pred šestimi leti sem začel s zdravilskim delom z dvema dvojčicama, ki sta imeli določene težave. V času našega sodelovanja v katerega je bil vključen tudi oče smo že uspeli dosegati lepe rezultate. Spoznavali sta svoje kvalitete in postajali bolj samozavestni. Na mojo bližino sta se zelo navadili in mi tudi zaupali. Odnos je postajal vse bolj kvaliteten in kazale so se prvine na katerih naj bi se gradil odnos med zdraviteljem in zdravljencem. Od tu naprej pa so se začela presenečenja.

    Začelo se je, ko se je ena izmed dvojčic vame zaljubila. Moja reakcija je bila takšna, da sem ju po skupnem dogovoru predal kolegu zdravilcu in si s tem s strani deklet nakopal ogromno sovraštva in zamer.

    Beri dalje (509 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.02.04 @ 11:31 z opazovalec 
    | More

    Hiša iz mojega prejšnjega življenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 30. september 2004 @ 06:53 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Po dolgotrajnih raziskovanjih svojih notranjih vzgibov in potovanju vase sem v duhu svoji celic videla hišo in okolje iz mojega prejšnjega življenja. Videla sem mogočno poslopje zidano iz kamnov in arhaičnih naravnih materialov. Hiša se je povezovala z neizmernimi širjavami temno zelene panorame in kovinskega neba. Okrog hiše je vladala neka misteriozna atmosfera. Tam so rastla drevesa krčevito zvita v nekakšne figuralne vzorce in oblike mračne resničnosti,
    a zunaj vrstične urejenosti, bila so kot nekakšna bitja, ki se spreminjajo v zanke, lovke in čudno glasovno govorico, ki izhaja iz grozljivih tvorb. Te se med seboj pogovarjajo in na likovni, prostorski in časovni stopnji komunicirajo med seboj in z vesoljem s svojo lastno strukturo in vsebino.

    Mislila sem si, da staremu življenju, ki se odseva v prozorni svet antimaterije pripada, da najde svojo obliko izražanja. Vesolje je samo upravljajoči mehanizem, vse se pa znotraj njega razvija po nekih svojih mnogopomenskih zakonitostih, ki jih človek iz snovnega sveta ne dojame.

    Beri dalje (1.053 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.30.04 @ 14:00 z titanic 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (26. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 30. september 2004 @ 06:08 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XVII. (1. del)


    Danes je praznik Marijinega vnebovzetja; takoj zjutraj sem poklicala Marijo Brezmadežno. Čista in močna energija me je presenetila, toliko in tako milostne mehke lepe Marijine energije je bilo z menoj. Boginje moje preteklosti sem poklicala, da mi stopijo za hrbet in Merlijo ter Boginje prihodnosti, da se postavijo predme. Potem sem te energije dihala, jih usmerjala na različne ravni, v različne čakre, v različne dele telesa. Kakšna izkušnja. Sila miline me je očistila do solz in še bolj, ne vem, če bom kdaj vedela, kako. Potem sem šla na sprehod in se po stiku z Materjo Zemljo domov vrnila s sporočilom: Sedi in piši, dokler knjiga ne bo gotova.

    Vem, da je moja molitev oz. vsaka srčna molitev človeka zdravljenje, še posebej v Dobi Zdaj.
    Verjamem tudi, da zdravljenje prihodnosti je odpiranje prisotnosti Najvišjega in Najboljšega in to z namenom. Odpirali se bomo najbolj prijetnemu možnemu uravnovešanju energije, ki mi smo, njenemu čiščenju in to je zdravljenje najvišje vrste. Ko se v skupini glasno obrnem na Boga ali Boginjo, ko rečem besede, ki same pridejo, ko izrazim želje, ki jih zaznam v prostoru, je to moja molitev.

    Beri dalje (5.251 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Anina zgodba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 29. september 2004 @ 06:10 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Ana se je rodila v številčni družini kot najstarejša hči. Starši niso bili premožni, bili so kmetje, zato je bila od malega navajena dela. Bilo je pet otrok, za katere je skrbela trdna mati, oče pa je hodil v službo in delal doma na kmetiji. Dohodki so bili majhni, zato je morala mati obrniti vsak dinar dvakrat, da so lahko preživeli.

    Osnovno šolo je uspešno dokončala, potem pa se je vpisala na trgovsko šolo in jo tudi uspešno zaključila in se zaposlila. Bila je postavna, visokorasla blondinka, zato so fantje radi pogledali za njo. Imela je veliko ženitnih ponudb, vendar se je zaljubila zelo mlada, ko je imela komaj šestnajst let in rodila Marto pri sedemnajstih letih. Ana je bila zelo živahno dekle, rada je imela zabave in prijatelje. Kljub temu, da se je s Simonom poročila, je bila veliko premlada in nezrela za vlogo matere. Marta je bila spočeta naključno in se je rodila kot nezaželen otrok. Ana ni znala skrbeti za malo Marto, zato je materinsko vlogo prevzela Anina mati, ki je srbela in vzgajala Marto do njene srednje šole.

    Beri dalje (768 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.04.04 @ 12:02 z en_bk 
    | More

    O ocenjevanju živosti... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 28. september 2004 @ 06:09 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeJaz sem samo en bk in ne vem... to vem... ampak razpredat o tem, kako žival občuti, rastlina pa skoraj da ne, kamen pa sploh ne, je mal bosa. In ne jest mesa, ker ga boli, rastline pa ja, ker jih ne al pa jih malo (ker, jebenti, rastline so tudi žive, pol jih najbrže pa vseeno mal boli, ampak nimajo glasu, pa obraza, pa tko, pol nas vest ne bo pekla, sadje je pa tko mrtvo), kamenje pa je primerno za jelo fejst, ker če že koga boli, pol so to samo naši zobje, pa želodec, pa rinček tud najbrž.

    Ocenjevat živost in njen ne, občutenja, namen in še kar kaj s stališča našega dojemanja je lahko dober približek dejanskosti, lahko pa je čisto mimo. In se mi spet pokaže slika prepira dveh slepih in gluhih o jagodi in violini. Saj je lepo, če je človek prepričan, a za kanček dvoma mora biti širši.

    Pred časom sem bral eno knjigo o neki belki, ki je doživela uvid v dojemanje življenja, ki ga živijo aborigini /ne tisti iz mest/, med romanjem z njimi skozi avstralsko puščavo. Tudi če je to le leposlovno delo, je zanimiva... kaj... ideja?, možnost?, razsežnost? dojemanje?...življenja. In opis hrane, njenega namena in pomena tudi. In živali so uporabljene za prehrano, brez sle po ubijanju ali mučenju. In... vredno je prebrati knjigo, naslova pa ne vem /ali je lahko Imenovali so jo Dvoje src?/.

    Prezirat vsejedce kot zadnje govno in krivit uživanje mesa za vse naše in vaše tegobe je najbrž mal pretirano. Tud tukaj velja tisto o strpnosti.


    en_bk

    9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.28.04 @ 17:59 z stojči 
    | More

    Politični seks Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 27. september 2004 @ 06:03 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe(Satira za predvolilni čas)

    Začetek te zgodbe moramo zaradi jasnosti umestiti v čas, ko so bili še komunisti v modi. Celo na britanskih univerzah kot so Oxfort in Cambridge je bil komunizem popularen, poln čustvenega naboja. Tudi pri nas, v deželi krajnskih klobas in kislega zelja ni bilo nič drugače. Na Slovenskem smo bili med seboj tovariši in tovarišice. Gospodov in gospodičen ni bilo, saj je bilo takšno ogovarjanje celo žaljivo in politično oporečno.

    Bili smo več ali manj srečna socialistična dežela, imeli smo sindikalne sestanke in sindikalne veselice, vodilni so imeli partijske plenarne seje in sprejemali resolucije, imeli smo balkansko življenje, ki je bilo en sam žur. Balkanci ljubijo pendrek. Malo prepevanja, malo balkaniad in malo batin je bilo in karavana je šla dalje. Na Balkanu smo pekli in jedli čevapčiče, jedli kajmak ter pili vino in rakijo, v Trst smo hodili skupaj na Ponte rosso po "šuškavce" in kavbojke, malo švercali in vsi smo gledali ameriške kavbojke.

    Beri dalje (454 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.28.04 @ 18:28 z Miran Zupančič 
    | More

    Tebi... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 26. september 2004 @ 06:37 CEST
    Uporabnik: arlena

    * Zgodbe iz sebeVem, bilo jih je nekaj...
    gledali so me,
    a me niso videli...
    Božali so me,
    a me niso čutili,
    poljubljali so me,
    a me niso znali res ljubiti...

    Pa ti?
    Me vidiš, čutiš, me ljubiš?

    Odgovora ne pričakujem
    in ne velikih besed...
    Odgovor dobim vedno,
    ko me pogledaš, pobožaš in poljubiš...

    Prišel si z sončnim vzhodom,
    in ne vem, kako si me našel...
    v množici ljudi...
    mogoče si ujel moj klic,
    z iskrico v očeh in iskrenostjo
    si mi podaril srce...
    res ne vem, kako si me našel, mogoče je tako hotela usoda,
    mogoče boš odšel z sončnim zahodom...
    in vendar bo žarek, ki si ga prinesel ostal v večnosti srca...

    ARELENA

    10 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.29.04 @ 03:00 z arlena 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (25. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 23. september 2004 @ 06:09 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XVI. (1. del)


    Po vseh mojih molitvah in druženju z milostjo na mojih delavnicah se zadnjih nekaj let zavestno in vztrajno osvobajam sebe stare. Zato tako niham in jasno vem, da drugače ni možno. Tri mesece nerazpoloženja? Šest, osem mesecev nihanj? Ni pomembno. Ko sem utrujena, se ozrem po prehojeni poti in preštejem mesece ali leta duhovnega življenja. Dobim podatek za svojo glavo, ki lahko zaključi: Dobro ti gre, dekle, kar tako naprej. V resnici šteje to, da vem za kaj gre, kje sem in kam želim priti. Predvsem, pa to, da vem kako priti tja. Res, da sem utrujena, ampak vem, kako bom prišla Domov. Zaupam, da mi bo življenje sproti kazalo zame še bolj primerne, milostne in učinkovite načine, kako do tja priti. Zraven pa se na tem potovanju učim zabavati in igrati in tako počutiti tako, kot da tam že sem. Energija ima svoje zakonitosti in baker ne more čez noč postati platina in nižja vibracija ne prav visoka. Bog je proces, to še predobro vem. Moj Bog je potovanje in vztrajnost in pogum in učim se, da je tudi strast in veselje in igra.

    Beri dalje (5.703 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako se vse spreminja... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 23. september 2004 @ 06:00 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebePo naravi sem zmeren kolerik... bil. Pred leti sem med Britofom in Primskovim lovil dva mulota na mopedih in bi jih povozil, pa sta mi ušla... na njuno in mojo srečo. V avtu sem imel še ženo in otroka in taščico. Enkrat sva šla z ženo iz gledališča. Ko sva se srečala z dvema tipoma, je eden rignil. Napizdil sem ga kot vola in zahteval, da se opraviči ženi. Če se ne bi, bi ga zbutal, pa še njegovega kolega. Se je opravičil. Na cesti nisem trpel nikogar pred seboj. Če se mi je zdelo, da kdo vozi prepočasi, sem ga prehitel, zavrl pred njim, da se je skoraj zaletel. Svojega besednjaka ne bi ponavljal, kretenj tudi ne. V pogovorih sem hotel imeti vedno zadnjo besedo, nisem poslušal in vse sem vedel. Če svojih trenutnih občutkov nisem mogel izraziti takoj, sem mislil, da me bo razneslo.

    Potem... no, potem so minila leta in se je dogajalo še kar kaj. In..... danes nisem več kolerik. Počasnež na cesti me ne nervira več, nestrpnež tudi ne. Ga prehitim ali se mu umaknem. Brez nervoze, brez da bi karkoli v sebi zatrl. Znam se pogovarjati, poslušati, spoštovati sogovornikovo mnenje, brez samozatajevanja, brez vsiljevanja. Znam reči ja in znam reči ne in znam biti tiho. Edi, imaš prav, vse se spreminja.


    en bk

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.25.04 @ 09:23 z titanic 
    | More

    Odpuščanje in iskrenost... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 16. september 2004 @ 06:47 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeOdpustiti ne pomeni, da skloniš glavo, ne reagiraš, požiraš, se strinjaš, potlačiš v sebi in kažeš na zunaj, da je vse v redu. Če to delaš, otopiš, odpustiš pa ne. Zatiranje občutkov, kot so jeza, razočaranje, bolečina..... , ki se ti porodijo ob prevari, se ti nalagajo, vsak zase, na ljubezen, ali pa... hm... ajd, reciva na dušo... in ti jo prekrivajo, dušijo.

    Ti se lahko delaš navzven, da te ne boli več, lahko uspeš prevarati tudi sebe, ampak zadeva te gloda v zavesti ali pa nekje v podzavesti in ti ne pusti biti, kar si v resnici. Ker zamera ostaja, nisi več ne iskren (ne do sebe, ne do partnerja), niti ni tvoja ljubezen iskrena.

    Odpustiti pomeni, da vse te slabe občutke odložiš, olupiš, vsakega posebej. To pa lahko storiš tako, da jih izživiš, izživiš jih pa lahko le z iskrenostjo... do sebe.

    Ko jih izživiš in ker si iskren do sebe, ugotoviš, da jih ne potrebuješ več, izgubijo ostrino, stopijo se, eden po eden. To pomeni odpustiti, vsaj meni. In kaj je najtežje pri tem procesu odpuščanja. Iskrenost do sebe.


    en bk

    9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.17.04 @ 12:38 z Radovedni 
    | More

    V tvojo blaženo prvobitno podstat Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 16. september 2004 @ 06:45 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeNe bi bil presenečen,
    če bi znanstveniki enkrat ugotovili,
    da je sredi tega planeta ta zemlja votla,
    da je samo neka večplastna lupina,
    ki spreminja svoja agregatna stanja,
    glede na zunanja in notranja dogajanja
    in znotraj nje ta prvobitna vibracija,
    ki ima svojo božansko zavest,
    kot pri človeku njegovo duhovno srce,
    kjer vse potuje od znotraj navzven,
    v zavest spoznanj in spet lepo nazaj,
    v svojo blaženo prvobitno podstat.
    Naj bo tudi najin, kot je njen namen
    dajat vso pozornost in skrb
    tej notranje - zunanji požlahtnitvi.


    stojči Stojan Svet

    4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.16.04 @ 18:48 z Tatjana Malec 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (24. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 16. september 2004 @ 05:51 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XV./XVI. (1. del)


    Starejša bolnica po kemoterapiji me je spraševala za nasvet glede prehrane. Ker sem čutila, da je makrobiotika prestroga zanjo, sem odgovorila: Več žitaric z gomasijom ali miso juho. Po kakih osmih dopolnilnih vprašanjih glede žitaric (Katere? Kako? Zakaj? Kako dolgo?) je rekla, kako ima rada govejo juho in, če lahko solato pokisa z limono. V polurnem pogovoru sem se pri sebi nekajkrat obrnila na Boga za potrpežljivost in ji na koncu rekla: Od mlečnih izdelkov vam priporočam žitarice, od sladkarij žitarice in od testenin vam priporočam žitarice.Tokrat je razumela. Razumela pa sem tudi jaz. Govorila sem sebi. Pogovarjala sem se s seboj.

    Začetek julija je. Pred dvema dnevoma je znanka pripeljala hčerko Bari na zdravljenje Svaha in zdi se mi, da je to bilo pred tedni. Vedela sem samo, da je lepo dekle že nekaj časa doživljalo različne izzive, ki jih je kompenziralo s prehrambenimi ekscesi. Ko sem ji ta pozni večer delala Svaha 1, sem bila vesela svojega občutenja, kako ji vsaka moja kretnja odpira novo svetlobo, daje nova tla pod nogami, kako ji pomaga. Dekletova energija je bila drugačna, močnejše pekoča in takoj ko sem vstopila v njeno polje posamezne okončine, ji je začelo trzati stopalo oz. prsti na roki, tudi kakšna mišica. Očitno se je v njeni energiji intenzivno dogajalo in čeprav so mi prihajale informacije, jim nisem želela posvetiti posebne pozornosti. Moja stvar je, da delam, kar znam, vzporedno dogajanje je stvar milosti in pa učenj in odločitev človeka pred menoj, modrosti njegovega telesa. Na levem zapestju sem zagledala obvezo in vedela sem, da je Bari poskušala narediti samomor.

    Beri dalje (5.062 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako je z odpuščanjem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 15. september 2004 @ 06:40 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebePrevara /ali izdaja/ je najpogostejše dejanje nekoga drugega ali pa ne, ki v meni sproža razdiralne občutke jeze, razočaranja, nezaupanja, bolečine, žalosti. Ti občutki so moji in z njimi lahko počnem, kar hočem. Lahko se jim predam, lahko pa jih poskušam prežvečiti in jih odpustiti /proč od sebe/.

    Najlaže se jim je predati, kar počne večina od nas. Potem sem ves čas lahko jezen na nekoga, boli me, zamera traja, samopomilujem se fejst, pozabim, kaj je ljubezen, skratka krasno se imam do konca življenja in če sem res dober, uspem prenesti vse še na svoje potomce in potem se lahko gredo čez ene petdeset let tudi kakšno spravo ali pa ne.

    Lahko pa izberem drugo pot, ki pa je vsaj na začetku bolj trnova, prinaša pa mnogo več. Prinaša spravljenost s seboj, razumevanje, širino, iskrenost, ljubezen, mir, blagost in še kar kaj. To je odpuščanje.

    Odpuščanje ne pomeni strinjanje s storjenim, ignoriranje dejanja. Eni menijo, da pomeni odpustiti pozabiti, drugi, da lahko odpustijo, pozabijo pa ne. Zame je odpuščanje proces, kjer je potrebno jezo izživeti in jo odpustiti od sebe, bolečino izživeti in jo odpustiti od sebe, žalost izživeti in jo odpustiti od sebe, zamero izživeti in jo odpustiti od sebe, samopomilovanje izživeti in ga odpustiti od sebe. Na koncu ostane kaj... ljubezen, mir, spravljenost. Če so eni in drugi mislili to isto, potem imajo oboji prav.

    Beri dalje (204 besed) 18 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.17.04 @ 13:37 z Miran Zupančič 
    | More

    Dan, ko si bom čestital... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 10. september 2004 @ 06:37 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeVečji del svojega življenja sem bil bk, totalen analfabet, pa se tega nisem zavedal. Potem se je življenje naveličalo očal za švasanje na očeh /skoznje se vidi jako slabo/, vrtenja v dolgočasnih krogih, čepov v ušesih, rok v žepih, me zgrabilo za rame in nič kaj nežno streslo, tako da so mi očala in čepi odleteli daleč, roke pa opletale okoli in po meni, kot bi bile gumijaste.

    Olala. Me je bilo malo strah odprtosti in raznolikosti, ki se je prikazala, a sem vseeno začel opazovati, tipati, poslušati, raziskovati. Ker sem še kar učljiv, marljiv pa takisto, slutim, da bo enkrat prišel tudi dan, ko si bom lahko s ponosom čestital, da sem bk, totalen analfabet, ki se tega zaveda.


    en bk

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.10.04 @ 17:52 z jaka 
    | More

    Pomembnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 10. september 2004 @ 05:37 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeKako pomembno se počutim v neki situaciji? Koliko pomenim določeni, morda ljubljeni, osebi? Kako sem pomembna in nenadomestljiva na delovnem mestu, v krogu znancev, prijateljev…?

    Oh, kako puhla a vseeno pomembna vprašanja, na katera je vsak človek že kdaj pomislil ali si morda celo upal spregovoriti. Kot vsaka stvar ima tudi pomembnost več strani s katerih lahko gledamo to zanimivo lastnost ali iluzijo.


    Če pogledam nazaj 10, 20, 30 let, imam občutek, da se je svet vrtel okoli mene, da sem središče dogajanja in, da se stvari dogajajo tako kot se, zaradi mene. V mislih sem bila nenadomestljiva in enkratna. A kdaj, v kakšni situaciji….

    Danes se zalotim, da še vedno kdaj želim imeti ta občutek, ker sem bila nanj tako močno navezana, navajena. Za življenje kakršno živim sedaj, je skoraj nemogoče, da bi tak trenutek trajal kaj več, kot le Trenutek. Ker se potem, ko se zavem, nasmehnem in pomislim malo bolj široko, globoko, visoko… ja. V neki situaciji, ko naredimo nekaj dobrega, izjemnega, se počutimo prijetno in pomembno. Še drugi nam govorijo tako, še drugi nam ploskajo in so nad nami navdušeni, morda celo pretirano. Kar pa slišimo, pa kmalu verjamemo, če se večkrat ponavlja. Vse pa je le Trenutek in že takoj naslednji hip morda ne bo več tako. Sigurno ne bo, ampak bo malo drugače.

    Beri dalje (476 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.10.04 @ 13:30 z titanic 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (23. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 9. september 2004 @ 06:26 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XIV./XV. (1. del)


    Sama s seboj imam vedno več neplačanih računov. Najedla sem se semen in kasneje odkrila dober sladoled. Z litrom na dan se res ne zamudim prav dosti, samo ne sme biti mrzel… Vsega se zavedam, vsega. In naprej delam proti sebi. Ko se imam priliko izraziti, uživam kot še nikoli. Postanem tista jaz, ki želim biti, energijsko prehodna, boljša, višja. Čez mesec in pol greva z Meto k Turoffu. On mi bo dokončno pomagal skozi in ven. Dneve kasneje se obnašam kot norica, moja plutonska obsesija se samo krepi in ne morem jo sprejeti. Sram me je, počutim se kriva. Pobrskala sem malo po astrološki psihologiji in po eni uri listanja sem bila precej zamorjena, a bogata za osvežitev koristnih informacij.

    Pluton je vladar vseh skritih stvari, zdravljenja, kundalinija, preobazbe in seveda smrti ter naravne pobude po preživetju. Igram se z njegovo destruktivno silo, ki jo je težko varno povsebovati. Njegova energija lahko premakne gore, lahko pa tudi uniči in zlorabi. Pluton je tudi preživetvena sila, groba kontrola in zatiranje. Z vsem tem ta plutonska energija človeka zdravi, obnavlja, ustvarja, preobraža in presega. Lajša nam doseči boljše duhovno ali mentalno zdravje in zavedanje, istočasno pa nam vlada z dominantnimi in obsesivnimi impulzi, nad katerimi kot da nimamo kontrole. Skupaj s Saturnom je Pluton gospodar karme. Že pred meseci sem izbrala nevtralne implante za vsa področja mojega življenja, ki sem se jih spomnila. Lansko leto sem tudi izbrala zaključek moje karme na vseh področjih bivanja. Torej je vse na svojem mestu, samo skozi moram.

    Beri dalje (5.089 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kramljanje o bogu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 7. september 2004 @ 06:32 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeVčeraj po kosilu je šla žena počivat po stresnem ponedeljkovem delavniku, starejši sin je kvačkal diplomsko nalogo, jaz pa sem imel skrajno resen namen za eno uro izmeriti dolžino kavča v dnevni sobi in preveriti njeno akustiko ob mojem globokem premišljevanju.

    Pa sva namesto tega začela z mlajšim sinom kramljati o ekologiji in vrednosti prispevka posameznika pri ohranjanju narave, se strinjala, da vladar denar ne mara kaj dosti za to, prečesala mimogrede bolezni črne celine v službi matere zemlje s ciljem samoohranjanja, razpredala o relativnosti nam znanega vesolja, ki bi lahko bilo le delček dlake zdolgočasenega psička v neki drugi dimenziji, mislila na vsa silna vesolja v najinih telesih, se dotaknila teorij o nastanku življenja na zemlji in dileme, kaj pa sploh življenje je ter pristala na poskusu, kako definirati termin Bog.

    Mi je sin takoj postregel s krščansko definicijo, kao, je bitje, ki je ustvarilo svet v sedmih dneh. Sem mu odvrnil, da različne vere različno poimenujejo en in isti pojem. Mi je odvrnil, da je po njegovem bogov več in omenil bogove Asgarda, pa rimske in grške definicije. Me je zanimalo, kako si potem predstavlja njihovo organizacijo in jo je opisal s človeško paralelo, kao parlament, pa vlada, pa predsednik naprimer. Aha, pa sem ga vprašal, če si boga lahko predstavlja kot enega boga, glavnega, ostale bogove pa kot angele, pa sem precej ugotovil, da sem v temo brcnil čist. Ok, sem dejal, pa recimo, da je to en bog z različnimi obrazi, pa mu to ni bilo čisto predstavno. Kaj pa, če si ga predstavljaš kot vseobsegajočo vibracijo, pri čemer predstavlja njena topla niansa boga ljubezni, mal živčna disharmonija boga vojne, pa tko. Pa je odvrnil da ne šteka, moja izraznost je bila pa tudi rahlo izčrpana. Eh.

    Beri dalje (225 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.10.04 @ 14:15 z en_bk 
    | More

    Ali si ali nisi ali karkol že... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 5. september 2004 @ 06:28 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeStrpnost, do sebe in drugih; ljubezen, do sebe in drugih; ponižnost, do sebe in drugih; razumevanje, sebe in drugih; iskrenost; do sebe in drugih; blagost, do sebe in drugih; spoštovanje, do sebe in drugih; /če sem kaj pozabil, lahko dodaš/.

    Če sem tak in če si tak, me prav malo briga, a si kristjan al musliman al karkol že, a si ženska ali moški ali karkol že, al si črn al bel ali karkol že, al si žvau al rastlina ali karkol že, al si al nisi ali karkol že.


    en_bk

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.06.04 @ 15:56 z arlena 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (22. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 2. september 2004 @ 06:32 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XIV. (1. del)


    Sanj se že dva tedna ne spominjam, kar vedno vzamem kot pomembno opozorilo nepovezanosti s seboj: moj vrat je popolnoma zablokiran, čisto trd. Angel Mihael pravi, da se je petega maja nihalo ustavilo v skrajnem položaju, kar pomeni, da si bomo ljudje lahko malo spočili. Zemljo je zalil drug val opolnomočenja, je čas, ko se nam pridružuje Merlija.

    Merlija je energija brezpogojne ljubezni in sočutja, ki smo jo v časih naših nižjih vibracij najlažje sprejeli v vlogi učitelja. Iz zgodovine in svetih besedil vemo, kako smo se do njih obnašali. Čeprav Merlijinih sporočil nismo bili pripravljeni sprejeti, je vsakič, ko se je pojavila, posejala semena brezpogojne ljubezni in sočutja. Zdaj k nam prvič prihaja kot enakopravna - ljudje začenjamo živeti partnerstvo z najvišjo svetlobo. Njeno sporočilo je še, da nihče ni močen zaradi sebe. Združevanje in sodelovanje generira moč. Z vračanjem ženske energije na Zemljo, se vračamo v polno naravno moč, ta energija bo Zemljo naredila celo. K temu doprinaša vsaka misel, ki vstopi v srce. Uravnovešanje srca in glave ( Svaha 1) bo odpiralo vrata Merliji.

    Beri dalje (5.073 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    O bistvenem... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 31. avgust 2004 @ 06:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeHudo dolgo nazaj, menda včeraj nekje med osmo in deveto uro zjutraj ali pa še globje v sivo preteklost, sem, če me spomin ne vara /mu moram priznati, da je pri tem zavidljivo iznajdljiv/, razmišljal o zelo presneto pomembnih vprašanjih. Ali sonce prav vsako jutro vzhaja na vzhodu in če ne, zakaj sem tako prepričan da ja; se je glasilo najbrž, mogoče pa je bilo nekaj o vplivu zvokov okarine na sposobnost videnja vijoličnega odtenka. Ko se me je lotevala že kar rahla razdraženost, mi je Konfuzij, moj prijatelj blago dejal:

    "Bk, a ti veš kaj je bistveno za dobro poslušanje? No, predstavljaj si čebulo. Olupljeno. Sedaj si pa predstavljaj, da jo režeš prav na drobno. To je to."

    Ivanjščica je nevarno vztrepetala.
    "Rezanje čebule da je bistveno?" sem prežeče, in nejeverno tudi, vprašal.

    "Kaj?... Ah ne, pri tem se ti zasolzijo oči... jasen pogled, ta je bistven."

    Le o čem sem razmišljal še ravnokar?


    en_bk

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.31.04 @ 09:06 z Tatjana Malec 
    | More

    Zakaj živim? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 29. avgust 2004 @ 05:57 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebeLasje modrih čudežev v penah vode
    zdaj volovijo iz notranje svobode
    in rišejo meandre sijočih obrisov,
    ki jim moji dihi odplesujejo čas.

    Nabiram koprnenje iz veselja v sebi,
    iz prsne votline darujem svoj speči up,
    svojo zapečateno glasbo korakov,
    pesmi z odsevi milosti iz obzorja sreče.
    Zaznavam zibanje neprestanega vračanja
    z zagonetno členljivostjo človeštva,
    ki se je priklenilo na drstenje veslačev,
    ko plujejo iz struge v strugo večne reke
    ob bregovih polnih divjadi in prerojene prsti.

    Poznam strune veslačeve duše
    in glasbo slapov v sebi,
    vem za zavetje njihovih glasov
    in biserovine vodnih kaplj visoko v ozračju.
    Zvezde še dišijo po moji koži.
    Skoz geometrije iskanj sorodstva,
    skoz tekočine iz mojega telesa,
    se pretakajo korenine začetkov,
    svitanje današnjega dne
    v nepredvidljivo bitnost, ki gospoduje
    v naravnost stresen molk v smeri vetra,
    zasidran v globini veslačevih oči.

    Beri dalje (247 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 37

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,66 seconds