 Jaz sem samo en bk in ne vem... to vem... ampak razpredat o tem, kako žival občuti, rastlina pa skoraj da ne, kamen pa sploh ne, je mal bosa. In ne jest mesa, ker ga boli, rastline pa ja, ker jih ne al pa jih malo (ker, jebenti, rastline so tudi žive, pol jih najbrže pa vseeno mal boli, ampak nimajo glasu, pa obraza, pa tko, pol nas vest ne bo pekla, sadje je pa tko mrtvo), kamenje pa je primerno za jelo fejst, ker če že koga boli, pol so to samo naši zobje, pa želodec, pa rinček tud najbrž.
Ocenjevat živost in njen ne, občutenja, namen in še kar kaj s stališča našega dojemanja je lahko dober približek dejanskosti, lahko pa je čisto mimo. In se mi spet pokaže slika prepira dveh slepih in gluhih o jagodi in violini. Saj je lepo, če je človek prepričan, a za kanček dvoma mora biti širši.
Pred časom sem bral eno knjigo o neki belki, ki je doživela uvid v dojemanje življenja, ki ga živijo aborigini /ne tisti iz mest/, med romanjem z njimi skozi avstralsko puščavo. Tudi če je to le leposlovno delo, je zanimiva... kaj... ideja?, možnost?, razsežnost? dojemanje?...življenja. In opis hrane, njenega namena in pomena tudi. In živali so uporabljene za prehrano, brez sle po ubijanju ali mučenju. In... vredno je prebrati knjigo, naslova pa ne vem /ali je lahko Imenovali so jo Dvoje src?/.
Prezirat vsejedce kot zadnje govno in krivit uživanje mesa za vse naše in vaše tegobe je najbrž mal pretirano. Tud tukaj velja tisto o strpnosti.
en_bk
|
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: drobtinica dne torek, 28. september 2004 @ 09:40 CEST
Čimmanj bolečin- za vse nas in za vsa bitja okoli nas. Je pač tako, da ljudje z govorom povemo, kaj čutimo, kaj nam manjka... Živalice imajo svoj govor, rastline pa nam svojo nejevoljo in tegobe izražajo z videzom. Tukaj smo, presneto odvisni eden od drugega. O tem, kdo je komu vir preživetja... o tem lahko pišemo romane. Sprejmimo se take kot smo, s spoštovanjem drug do drugega, tudi do živali in rastlin, ki bodo morda jutri končale na naših krožnikih.
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 28. september 2004 @ 09:49 CEST
Ne gre za strpnost, temveč za sočutje do živali. Smisel in z njim srečo svojega življenja najdemo samo v svoji notranjosti. Smisel človekovega življenja ni v tem koliko in kaj bo človek pojedel, da bo prežvel ali v njegovem imetju, temveč v tem kako se bo utrjeval in poglabljal v samega sebe in poiskal v sebi tiste vrednote, ki mu dajajo smisel in srečo življenja, v katerega so vračunane. Če se temu človeku, živali ki končajo na krožniku, smilijo in goji sočutje do njih, ni to njego občutljivost šteti za nestrpnost, temveč za nekaj več. Nestrpen je tisti, ki tega sočutja v človeku ne vidi. V tvojo - mojo srečo, ki ješ - jem meso je vračunano trpljenje živali, ki je morala zate - zame umreti; v srečo tistega, ki je vegetarijanec je vračunano njenovo usmiljenje in sočutje, ki je vsekakor plemenitejše čustvo kot je tvoja - moja pravica, da vračunaš - vračunam trpljenje živali v tvoj - moj gurmanski užitek. Živčni sistem živali in rastline sta si pa zelo različna in na različnih razvojnih stopnjah, zato ju ne moremo enačiti.
Tvoj prispevek je miselno in tudi jezikovno originalen, lepo bi bilo, če bi jezikovno narečno originalnost zamenjal pravopis.
Vse stvari ki bodejo, tudi zbodejo.
Lep pozdrav tebi En_bk
Tatjana
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: stojči dne torek, 28. september 2004 @ 11:00 CEST
Vsak človek mora biti spoštovan,
ne glede na to kaj je in s čim se hrani.
Vegetarijanci, ki zaničujejo mesojedce,
s tem izkazujejo,
da vegetarijanska prehrana
nima na njih pozitiven vpliv.
Mesojedci se radi norčujejo
iz nas vegetarijancev.
Spoštovanje in sočutje plemeniti srce.
Tudi mi ljudje smo prehrambeni člen,
milijardam virusov in prebavnih bakterij,
ki imajo svojo inteligenco,
kot jo imajo vse živali in rastline
in mi brez njih sploh ne bi mogli živeti.
Ko sem prebral Nanakovo misel o mravlji
sem se globoko zamislil.
Ta pravi:
VSI ZEMLJINI VLADARJI
Z VSEMI SVOJIMI BOGASTVI,
NE ODTEHTAJO ENE SAME MRAVLJE,
NAPOLNJENE Z BOŽANSKO LJUBEZNIJO.
lp
---
stojči
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 28. september 2004 @ 11:23 CEST
Tudi mi smo prehrambeni člen Univerzuma, kjer stoji na razpotju smrt, na katerem se mrtvi loči od trupla in potegne lestve za seboj.
Tatjana
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: en_bk dne torek, 28. september 2004 @ 14:32 CEST
Lep dan ti želim
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: larissima dne torek, 28. september 2004 @ 15:55 CEST
Vsi obstajamo z namenom, ljudje, živali, rastline, kamnine, vsi smo bitja, božje iskre, vsi dihamo vsi utripamo vsi živimo. Nihče ni več nihče ni manj.
Tako se le tista hrana, rastlinska ali živalska, sprejeta s hvaležnostjo, lahko pretvori v pozitivno energijo, kar je njen namen.
sonca vsem,
Lara
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: stojči dne torek, 28. september 2004 @ 16:00 CEST
Tudi tebi želim kar se da lep dan. :)
---
stojči
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: Radovedni dne torek, 28. september 2004 @ 17:42 CEST
tole so pa tako lepe misli, da bi jih dal v okvir in v zgodovino človeštva,
Lep pozdrav,
Radovedni
O ocenjevanju živosti...
Prispeval/a: stojči dne torek, 28. september 2004 @ 17:59 CEST
hvala ti za tvoje pozitivne besede.
Še posebej me razveseli občutek,
ko spoznaš, da sva oba prijatelja,
na tej isti pozitivni strani pozitivk.
Želim ti vse dobro in čimveč
lepih spoznanj srca. :)
---
stojči