Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2004083018402977

Kako je z odpuščanjem sreda, 15. september 2004 @ 06:40 CEST Uporabnik: Pozitivke Prevara /ali izdaja/ je najpogostejše dejanje nekoga drugega ali pa ne, ki v meni sproža razdiralne občutke jeze, razočaranja, nezaupanja, bolečine, žalosti. Ti občutki so moji in z njimi lahko počnem, kar hočem. Lahko se jim predam, lahko pa jih poskušam prežvečiti in jih odpustiti /proč od sebe/. Najlaže se jim je predati, kar počne večina od nas. Potem sem ves čas lahko jezen na nekoga, boli me, zamera traja, samopomilujem se fejst, pozabim, kaj je ljubezen, skratka krasno se imam do konca življenja in če sem res dober, uspem prenesti vse še na svoje potomce in potem se lahko gredo čez ene petdeset let tudi kakšno spravo ali pa ne. Lahko pa izberem drugo pot, ki pa je vsaj na začetku bolj trnova, prinaša pa mnogo več. Prinaša spravljenost s seboj, razumevanje, širino, iskrenost, ljubezen, mir, blagost in še kar kaj. To je odpuščanje. Odpuščanje ne pomeni strinjanje s storjenim, ignoriranje dejanja. Eni menijo, da pomeni odpustiti pozabiti, drugi, da lahko odpustijo, pozabijo pa ne. Zame je odpuščanje proces, kjer je potrebno jezo izživeti in jo odpustiti od sebe, bolečino izživeti in jo odpustiti od sebe, žalost izživeti in jo odpustiti od sebe, zamero izživeti in jo odpustiti od sebe, samopomilovanje izživeti in ga odpustiti od sebe. Na koncu ostane kaj... ljubezen, mir, spravljenost. Če so eni in drugi mislili to isto, potem imajo oboji prav. Te občutke pa lahko tudi zatrem /ne pokažem jeze, žalosti, bolečine/, ampak to pomeni, da so mi kot ponjava prekrili ljubezen, ki je zato ne morem čutiti, izraziti, priti do nje. Kako speljati proces odpuščanja. Prvič je najtežje, potem je vsakič lažje. Do neke mere mi pomaga čas, tako da brez nekega fejst silnega truda pridem v stanje, ko ne kažem več zunanjih znakov jeze, bolečine, zamere. Brezpogojno odpuščanje pa je vse kaj drugega. Zase sem našel zelo uspešno metodo. To je meditacija. Pravzaprav to ni boj s samim seboj. To je striptiz. To so neskončni pogovori s samim seboj, z višjim jazom, s Konfuzijem, mojim prijateljem, z mojim angelom varuhom, z Bogom v zadnjem času. In kako merim uspešnost teh meditacij? Po vsaki taki seansi sem bolj nag. Moja iskrenost me slači, mukoma, kos za kosom, počasi. Silijo me vsi, sam sebe, Konfuzij, angel, Bog, v iskrenost, jaz pa se zvijam kot kača, nočem iz svojih cunj, pa čeprav se z vsako odloženo počutim bolje, lažje, svobodneje, svetleje. Ko bom odložil zadnjo, bom nag, bom odpustil, zares. Nak, še sem oblečen, saj je zima, ampak pomlad že trka /čeprav sem navzven že zdavnaj odplesal svoj striptiz... navzven nas je veliko golih, a ne/. en_bk Komentarji (18) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog