NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (23. del)   
    četrtek, 9. september 2004 @ 06:26 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XIV./XV. (1. del)


    Sama s seboj imam vedno več neplačanih računov. Najedla sem se semen in kasneje odkrila dober sladoled. Z litrom na dan se res ne zamudim prav dosti, samo ne sme biti mrzel… Vsega se zavedam, vsega. In naprej delam proti sebi. Ko se imam priliko izraziti, uživam kot še nikoli. Postanem tista jaz, ki želim biti, energijsko prehodna, boljša, višja. Čez mesec in pol greva z Meto k Turoffu. On mi bo dokončno pomagal skozi in ven. Dneve kasneje se obnašam kot norica, moja plutonska obsesija se samo krepi in ne morem jo sprejeti. Sram me je, počutim se kriva. Pobrskala sem malo po astrološki psihologiji in po eni uri listanja sem bila precej zamorjena, a bogata za osvežitev koristnih informacij.

    Pluton je vladar vseh skritih stvari, zdravljenja, kundalinija, preobazbe in seveda smrti ter naravne pobude po preživetju. Igram se z njegovo destruktivno silo, ki jo je težko varno povsebovati. Njegova energija lahko premakne gore, lahko pa tudi uniči in zlorabi. Pluton je tudi preživetvena sila, groba kontrola in zatiranje. Z vsem tem ta plutonska energija človeka zdravi, obnavlja, ustvarja, preobraža in presega. Lajša nam doseči boljše duhovno ali mentalno zdravje in zavedanje, istočasno pa nam vlada z dominantnimi in obsesivnimi impulzi, nad katerimi kot da nimamo kontrole. Skupaj s Saturnom je Pluton gospodar karme. Že pred meseci sem izbrala nevtralne implante za vsa področja mojega življenja, ki sem se jih spomnila. Lansko leto sem tudi izbrala zaključek moje karme na vseh področjih bivanja. Torej je vse na svojem mestu, samo skozi moram.

    Plutonove nagrade so velike in enako velike so njegove nevarnosti. Pluton je pošten, njegove sodbe pa dokončne. Lahko se vrnemo tja, od koder smo prišli, močnejši, z večjim zavedanjem, ob enem pogoju - da njegovo energijo uporabljamo brez egoizma želja. In kaj egoizem želja je? Aroganca na račun pretiranega ponosa. Zelo blizu sem padejo še vitalnost, plemenitost, herojski napori, pomanjkanje ponižnosti pred bogovi in neizogiben tragičen konec. Ko ta splet energij vpliva na posameznika, ta skuša prekoračiti meje zanj določene usode. Skuša postati podoben bogu… ???

    Pluton nam omogoča opuščanje globoko skritih navad. Pod njegovim vplivom se ljudje obnašajo na načine, ki niso tipični zanje, kar je zastrašujoče, pa tudi osvobajajoče. Rečejo stvari, ki jih prej ne bi, opuščajo čustvene ovire, pojavljajo se skrita ljubosumja in zamere… Energija se želi izraziti po novih produktivnih kanalih in tega ni mogoče ustaviti; našla bo najšibkejši člen in se prebila skozi. Lahko v letargiji, depresiji, mentalni ali fizični bolezni. Tako kot vsaka druga energija se lahko osvobaja tudi skozi druge ljudi, v tem primeru v ločitvah, nesrečah, smrti. Skupni imenovalec vsega je - kaj se bomo novega naučili o sebi? Z drugimi besedami - ne moreš postati to, kar si želiš biti, če se ne izkusiš kot to, česar si ne želiš. Ko je plutonov tranzit mimo, se tesnob preživelega procesa običajno ne spominjamo. V spominu nam ostanejo samo darila, nagrade neogibne preobrazbe, pravega osvobajanja od sebe…

    Moja lanska izkušnja z rakom je pasala pod plutonov tranzit na moj mesec in se potem zlila z učenji plutonove opozicije na moje sonce. Za mano sta že dva tranzita opozicije plutona na moje sonce od treh. Prvi je bil zimska samodestrukcija s sirom in čokolado, drugi moja izkušnja s Peggy in Stevom in zadnjikrat gre pluton čez moje sonce na prehodu iz oktobra v november. Zdaj za to obdobje zavestno izbiram ljubezen in kreativnost. Verjamem, da sem se v prvih dveh tranzitih naučila, kar mi je bilo namenjeno, in zdaj izbiram kreativnost in ljubezen. Tretji tranzit plutona na moje sonce... Čutim, kako se je univerzum takoj premaknil v skladu s to odločitvijo. In tako je!


    * * * * *

    V svetem pismu sem si prebrala o binkoštnem prazniku. Srečevala sem ga tudi v ameriški literaturi in tokrat sem se ga odločila zavestno izkusiti. V Apostolskih delih piše, da so bili na binkoštni dan zbrani vsi apostoli in z neba je nastal šum, kot bi se bližal vihar in napolnil hišo. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili in nad vsakim apostolom je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim ga je Duh dajal izgovarjati. Množica ljudi iz vseh narodov pod nebom je bila iz sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti v svojem jeziku…

    Po Janezovem evangeliju pa je Jezus ta čas rekel apostolom: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas. Dihnil je vanje in jim rekel: Prejmite Svetega Duha! Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni…

    In prvo pismo Korinčanom me vsakič znova prevzame.
    …Nihče ne more reči: Jezus je Gospod, razen v Svetem Duhu. Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu po istem Duhu beseda spoznanja. Drugim vera, darovi ozdravljanja, čudežna moč, pa sposobnost prerokovanje, razločevanje duhov, raznovrstni jeziki in drugemu razlaganje jezikov.
    Namesto: Vse to pa dela isti Duh, ki daje vsakomur kakor hoče, jaz verjamem:
    Duh vsakemu od nas daje, kar izberemo.
    In angeli ponavljajo: Odprite vse avenije božjega izraza! Ne omejujte se!

    Zvečer sem prebirala:
    Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem brneč zvon ali zveneče cimbale.
    Ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič.
    Ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi nič ne koristi…
    Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, vednost bo prešla, kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo minilo nepopolno…. Zdaj spoznavam nepopolno, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen. Spustila se je milost in jasno, da sem zajokala.

    Na binkošnto jutro sem celo uro fokusirano dihala Svetega Duha. Namenila sem se združiti z energijo Najvišjega in Najboljšega v Jeruzalemskih cerkvah, ki se jih spominjam. Odločila sem se zliti z Najboljšim in Najvišjim v slovenskih cerkvah, ko so zvonovi vabili k maši. V dihanju sem prosila za čiščenje in (o)zdravljenje ter za preobrazbo mojih slabih navad, ki ne podpirajo svetlobe v meni. Bilo je izjemno.
    In čez dve uri sem si spražila semena…


    Sanjam, kako prijatelji igrajo v glasbeni skupini na dvorišču hiše v centru Ljubljane, kjer sem stanovala v osnovni šoli. Mračno je in dol tišči in nerazpoložena sem. Naenkrat iztaknem glavni električni kabel, ki kot da je moj, in brez besed odkorakam z njim. Električne kitare oglušijo. Kam greš? me kličejo. In poskusijo še zadnjikrat: Nuša te bo klicala sem, tebe pa ne bo. Kaj me briga!, si mislim in grem. Potem se znajdem pred spomenikom, na katerem naj bi bil Prešeren. Kaj pa ti tu? pomislim in odgovor je jasen: Dolgost življenja našega je kratka!


    Zbudim se enostavno - jezna. Samo Skodelica kave je manjkala, pomislim in se zavem teže, s katero sem se zbudila. Vedno bolj je pritiskala, ne da bi jo hranila s kakšnimi posebnimi mislimi. Samo teža je bila. Potem je prišel spomin na moja leta osnovne šole, ki sem jih preživela v tej hiši. Na nov način sem se zavedla, kako so me ta leta pritiskala, kako je bilo v tem času moje bistvo preizkušano, kako v letih osnovne šole prav nič ni bilo tako kot bi želela moja duša (da sem bila odličnjakinja, tukaj nič ne pomeni). V tisti hiši mi ni bilo prijetno. Vmes so bila leta močnega plutonovega vpliva. Smrt treh papagajev v nekaj letih je lepo simbolizirala moje notranje dogajanje, ki se ga v podrobnostih seveda ne spomnim. V tem stanovanju sem bila dokončno ukročena. Še najbolj prijeten spomin iz tistih let mi je hranjenje golobov na Kongresnem trgu s koruzo, za kar sem porabila vsak dinar. Pa obvezno obiskovanje koncertov v filharmoniji, skupaj z očetom. Vrečka žele bonbonov, ki mi jih je vedno kupil v bližnji trgovini, mi je pomagala preživeti tisto cviljenje. Sanje so v meni zbudile neprijetne spomine.

    Sedla sem in začela spreminjati težko energijo. Kokreirala sem ravnotežje in veselje. Dihala sem in skušala zapeti, pa nisem in nisem mogla ven. Sivina je pritiskala in kar trajala. Ni mi bilo za jogo in tudi ne za sprehod. Umila sem si lase in nekaj brkljala po sobah. Energija se je začela spreminjati šele v avtu na poti v Rožno dolino in z lahkoto sem mami prepustila glavno besedo na poti v Ankaran. Ko sem ji pred delavnico v Divači naredila Svaha 1,2, je bilo dobro. In po delavnici, polni Svetega Duha, odlično.


    Čez nekaj dni sem se spet grdo zabasala s sirom s plesnijo in s sladoledom. Pred spanjem sem kokreirala čiščenje in zdravljenje v noči, nisem pa posebej določila - v spanju. Zbudila sem se kmalu po polnoči, se preselila v svetišče in skušala zaspati, pa ni šlo. Potem sem si delala zdravljenje Svaha, postajala vedno bolj budna in ko sem sedla v dihanje, so mi zatekle dlani. Po daljšem dihanju Kristusove zavesti, čiščenja in ljubezni Boga, sem začela delati z enim od simbolov zdravljenja Svaha in s platinasto energijo. Simbol sem postavljala na čakre in različne dele telesa ter dihala skozenj. Začutila sem znatno razliko v dojki. Ko sem dihala skozi simbol, ki sem ga položila na želodec, me je napenjalo. Na delavnicah tu in tam komu očistim kakšno blokado z dihanjem skozi tisti del telesa, sebi pa to že dolgo nisem delala. Potem sem pisala do šestih zjutraj. To je bilo moje zdravljenje, ki sem ga kokreirala zvečer. Naučila sem se bolj podrobno določiti svojo izbiro.

    Jem hrano pretrdih vibracija. Sladoled je primerna vibracija in bela čokolada tudi, nikakor pa ne poltrdi sir in ne rjava čokolada. Počasi že zmankuje stvari, s katerimi bi se lahko zatrla. Dlani imam zatekle, trebuh me napenja in glava… kot da imam mačka. Čez dan niham v razpoloženju, pisanje mi ne gre, edino, kar bi res rada delala, je zdravljenje Svaha. Ob 4 uri zjutraj sem dihala in se potem sprehajala s Kristusovo zavestjo. Tokrat se je vrtenju prvič pridružilo zehanje.
    Ja, naj gre, naj vse odide. Hvala, ker odhajajo vse blokade, vse energije, ki me vlečejo nazaj. Naj se preobrazijo vzorci, ki mi otežujejo spremembo. Izbiram osvobajanje od sebe in podporo svoji duši.


    Ves junij že kokreiram novo rojstvo. Nov začetek izbiram po večkrat na dan. In danes je ta naslednji dan in spet je isto. Ne, še bolj zoprno je; tako slabo se še nisem počutila. Še nikoli nisem tako dobro delala in toliko zaslužila. Našla sem novo veselje in strast v delu. Nimam (več) preživetvenih strahov, za kaj gre, vem kot še nikoli, pa še vedno niham. Zakaj se sabotiram?
    To ni moja narava! Taka jaz nikoli nisem bila! To jaz nisem!
    V tem nihanju si ne morem pomagati z ničemer, kar znam, enostavno nič ne prime. Potem se trudim organizirati in napisati nekaj strani, pa mi tudi ne gre. Nič ne deluje!
    Že pred dnevi sem prosila za božansko posredovanje, za zdravljenje in za rešitev… A prošnja deluje ali ne deluje? Zakaj enostavno ne ležem in ne ležim? Zakaj si ne prinesem TV, kupim čokolade in ne čakam, da bo minilo? Očitno ne morem nič narest.
    Potrpežljiva bodi s seboj, je stalno Mihaelovo sporočilo.
    Kar se Mihaela tiče, ne dam več roke v ogenj za ta njegova sporočila. Vso zimo je govoril, da bo po letošnjem 5. maju lažje in verjela sem mu. Zaupanje v njegova sporočila mi je pomagalo v naslednji dan. Zdaj pa…
    Ja, ljubica, se oglasi, ampak vmes si se srečala s čuvarjem praga. To je bila tvoja izbira in ta prehod te je spremenil.
    Ja… No, menda res.


    * * * * *

    Zavedam se vsake napisane besede, zato bi rada nekaj pojasnila. Opise intenzivnosti mojih izkušenj z zdravljenjem Svaha bi si kakšna glava lahko prevedla kot antipropagando za to darilo univerzuma. Za enostavno energijsko delo gre in za vpliv kot toliko drugih, ki smo jih navajeni v življenju. Samo, da je ta vpliv Najvišji in Najboljši. Energija se prenaša iz človeka na človeka s kašljanjem, pogledom, stiskom roke, poljubom, v spolnem odnosu in vseh ostalih stikih. Pa ljudi teh energijskih izmenjav, razen v času gripe, ni strah. Takoj ko gre za svetlobo, pa človeško bitje postane zelo zelo previdno. Zaradi izkušenj iz prejšnjih življenj, ki so v vsaki celici, in pravijo - preveč svetlobe ni dobro. Vsi se (vsaj nekaj časa) ogibamo preveliki svetlobi in glava seveda to sproti opravičuje.

    V zadnjih letih sem kar nekaj ljudi slišala reči, da so nehali delati reiki, ker jih je "reiki pahnil v čustvena nihanja" ali v kaj drugega, kar ni bilo prijetno. Ne reiki ne drug človek nam ne naredi nič (slabega). Nič zunaj mene ne more povzročiti spremembe v meni, če jaz na eni ravni na to ne pristanem. Zato tudi ozdravljanj ni toliko, kot bi jih lahko bilo. Človek se tudi za dobro ne odloči. Zato v življenju in na duhovni poti koristita zavedanje in sposobnost razlikovanja.

    Karkoli pride v naše življenje - človek ali tehnika - pride k nam ustrezno energiji v naših čakrah, primerno energijskemu polju, ki mi smo. Pritegnem to, kar jaz sem (tisti trenutek). Odgovornost je vsa moja. Vse, kar pride skozi moja čutila, vpliva name. Lep ali grob filmski prizor, vroča ali mrzla hrana, nežen ali grob dotik… Vse! Z vsem, kar mi prinese življenje, se učim samo še bolj poskrbeti zase. Učim se pomagati svoji energiji s prijetno glasbo, z dotikom nekoga, ki mi je blizu, s sprehodom, zibanjem otroka, s petjem, sprehajanjem po dežju, čohanjem mačke, z dihanjem angelov…

    Samo za to gre: Kaj v življenju mojo energijo odpre in kaj jo stisne? V prvem primeru izkusim ugodje in v drugem stisko. In potem gre za to, koliko ugodja si privoščim dnevno. Tedensko? Na deset dni?


    Življenje nam na nobenem področju ne prinese nečesa, česar ne moremo prenesti. Tudi za svetlobo velja, da jo lahko sprejmemo samo toliko, kot jo lahko nosimo. Ne moremo jo nositi več, če se za to malo ne potrudimo. Če v to ne vložimo malo ali več svoje energije. Telo se na svetlobo počasi privaja in bolje se bomo počutili, če ga bomo v tem podpirali. Od vseh tehnik, ki jih poznam, pri tem najbolj pomaga Svaha 1-4. Eden osnovnih namenov tega načina zdravljenja je, da telesu omogoča nositi več svetlobe. Pri njenem izvajanju delamo z najvišjo svetlobo, ki najglobje seže in to v milosti. V skladu z modrostjo telesa, ki je v obravnavi in ustrezno energiji človeka, ki tehniko izvaja. Moja doživljanja zdravljenja Svaha so (samo) moja. Ustrezna mojemu fokusu v življenju, mojim izbiram, mojim stanjem zavesti.Tako kot se je nekomu dano razveseliti novega plašča ali avtobmobila, tako darilo so meni duhovne izkušnje. V izogib slabim občutkom pa predlagam uporabo enostavnega varovala. Življenju lahko rečemo: Zanima me, če bi mi to (tehnika, svetovanje, delavnica…) koristilo. Rad(a) bi vedel(a), če bi nahranila svetlobo v meni. Pokaži mi, prosim, tako, da bom razumel(a). In če se pred človekom, ki naj bi nam pomagal, ne počutimo dobro, je najbolj razumno, da se mirno poslovimo.


    KORENINE PRIHODNOSTI
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem (15)

    Čeprav se je vse v meni upiralo, sem upoštevala svoje vodenje in šla na vikend seminar Network 21.

    V skoraj polno Halo Tivoli sem vstopila ob najbolj živi in močni možni glasbi, ki bi me lahko dvignila iz groba. Poslušanje glasne prebojne glasbe je tudi sicer moj pogost način, da se včasih spravim k sebi. Halo!?, so se mi mravljinci v presežku decibelov zapodili po telesu. To! Še ena pesem in potem je v mraku pisanih luči polna tivolska dvorana na mestu poplesavala glasni udarni pozdrav s pesmijo: Mi smo zmagovalci! Sočasno so vrteli video: kip svobode, nasmejane obraze, jelene v visokem snegu, delfine, vmes seveda dosti športnih avtomobilov, nakita, obloženih miz in čolnov, golfa s primerno glasbo in spodbudami - Zakaj ne tudi ti…? Učinek me je pošteno presenetil. Uau! Energija je stekla po mojem telesu. Uau! Dobro se počutim, ja. Zakaj pa res ne tudi jaz? Prvih nekaj ur sem bila v glavi, previdna, ko sem tako padla v nekaj tisočglavo živo, veselo, hrupno in očitno zadovoljno pleme.

    Začetek je bil res impozanten, potem sem se začela dolgočasiti. Če me kaj v življenju zanima, je to uspešen človek. Zato v Ankaranu rada pogledam Oprah, če gosti kakšnega izjemnega človeka. Na tem vikend seminarju sem v živo doživela dva "diamanta" kot jim rečejo, najbolj uspešna podjetnika v tem mrežnem načinu prodaje. Polna dvorana je trikrat po štiri ure navdušeno ploskala (sebi in) vsakemu na odru, kar je vsakič podpirala provokativna in res glasna glasba. Bolj in manj zavedno sem se zabavala v predelovanju vtisov, bilo jih je ogromno. Darilo prvega dopoldneva mi je bila izkušnja takoimenovanih smaragdov na odru - ljudi, ki so v mreži Networka organizirali po nekaj sto ljudi, ti pa seveda svoje naprej. Po pleksusu se mi je razlila najbolj čista in prijetna rumeno zlata energija. Take še nisem doživela. Najčistejša energija pleksusa, v tem trenutku pravo zdravilo zame.

    Diamant je najvišja možna stopnja voditeljev prodaje v sistemu Networka 21 in mislim si, da so to izjemni ljudje. Ljubljana je tokrat gostila dva izjemna karizmatična moška zelo različnih energij in na videu sem jih videla še nekaj. Že naziv diamant določa potrebno brušenje in čiščenje človeka do bistva, v katerem se mora izrazit tisto najboljše. To najboljše je na odru zaživelo v hoji, kretnjah, smehu, potu in igri dveh moških, ki sta se predvsem zabavala. Zabavala sta sebe in nekaj tisoč ljudi, vmes pa sporočala resne stvari. Všeč mi je tudi bilo, da mi je moški po dolgem času spet všeč. Poglej, poglej, Bernarda, kaj hodi po Zemlji! Pa naj bo to Bushov osebni svetovalec ali ne. Prijetno in zabavno mi je bilo doživeti izpolnjenega moškega!

    Še bolj so se zabavali najboljši slovenski podjetniki in dvorana se je veselila z njimi v čistem poistovetenju. Jaz bi tudi! Jaz bom tudi! Jaz lahko! Po dolgem času sem bila živa, vesela in nasmejala sem se, da sem sapo lovila. Preobražena sem bila v parih urah in potem se je obnova samo utrjevala. Veselje, poplesavanje, ploskanje… Scene, ki niso ravno pasale na moje čakre, sem lahko sprejela in jih tudi spustila. Kot vedno je bil vsak v dvorani ustrezno svojemu namenu in je tudi dobil, karkoli je že to bilo. Nihče pa ni mogel mimo obilja pozitivne energije, veselja, življenja.

    Ljudje so prišli gledat svoje sanje skozi oči uspešnih ljudi. Lekcije bodo prišle kasneje…


    Sistem, recept, fokus, delo. Zabava, pozornost oz. skrb in disciplina so osnove dela, smo slišali. Osredinjaj se na svoje sanje. Če boš spraševal za nasvet nekoga, ki ima barako, boš tudi ti dobil samo barako. Družina te drži nazaj, seveda se mama in oče upirata tvoji spremembi:

    Ne boš uspešen! Jaz nisem uspešen in ti ne boš uspešen. Ne jaz ne ti ne bova uspela! Da se ve: Vsi bomo ostali tu, kjer smo…! In bliže ko si smaragdu, bliže prilezejo sorodniki. Kar naenkrat želijo s teboj zlagati sestavljanko, s katero si se že do tričetrt namučil sam. Naj sorodniki ne določajo, kdaj boš diamant! Sam določi, kdaj boš diamant!

    Kako misliš, da ne deluje? Seveda deluje! Namen in fokus, delaj! Ti si problem in ti si rešitev…

    Iz seminarja sem odhajala nova in polna energije. Popoldan sem kokreirala zdravilni spanec in isti večer vibriram. Tresem se, ko vse v meni podrhtava in to drugače, kot zadnje leto. Vsako tako tresenje v moji notranjosti me tolaži, tale pa ima poseben zven: Vse je dobro, na koncu si. Za teboj je nov prehod. Spet ti je uspelo...


    * * * * *

    Sredi junija sem v sedmi fazi Žive vere, ki jo ponazarja Jožef kot duhovna avtoriteta. Za prostor duhovnega "zaključka" in izpolnitve gre. Za samozavest gre, ki izhaja iz notranjega zavedanja in vedenja Resnice, ki daje notranjo zdravilsko licenco. Po predhodnih fazah so skriti problemi izpostavljeni, vprašanja odgovorjena, vemo, kdaj počakati in kdaj delati. Življenje je pred nami. Tudi Bog lahko sedmi dan počiva!

    Pogovarjala bi se rada, Svaha, hvala.
    Na orlu sem, na izjemno mirni, vendar čuječi ptici in toplota mi zalije območje timusa. Začutim kot da me je ptica stresla dol in padam, padam. Vidim človeka, ki se pobira in ogleduje. Pristal je v večjem vodnjaku in zdaj pleza po zidu navzgor. Ko doseže rob, ga zaslepi velika svetloba. Nekateri mu pomagajo na noge, ker kleca. Utrujen je, ja. Na nosilih si malo spočije, pa se že pobere in odkoraka. Ozira se za ptico, za svojim orlom. Veliko polje je polno orlov. Kliče in kliče svojo ptico in nekaj orlov odleti po svojih opravkih. Ko zagleda svojo ptico ranjeno, skoči k njej in jo vesel objame. Leže poleg nje, skupaj se bosta okrepila, si malo spočila. Človek sede na ptico in odletita.
    ?!
    Hej, Svaha! Kaj bom pisala zgodbice za otroke/odrasle? Dobro, če bo to to, bom pa to delala, saj je zabavno. Pričakovala sem pogovor med dvema odraslima, jasen, neposreden, vreden klepet… Ja, razumem. Tudi to je jasno, vredno, neposredno. Ne bom se omejevala. Prav, saj samo ugotavljam, nič se ne pritožujem. Meni je prav. Dobro, no. Se bova takole pogovarjala? Vsak dan? Do zdaj so mi te scene res pomagale, bile so resnične.


    * * * * *

    Moje telo stoji. Ne ve še, da sem skozi, da sem dobro. Zjutraj sem bila rahlo otekla, nekaj milimetrov po vsem telesu. Ne skrbi me, samo všeč mi ni. Pa nos me heca. Srbi me kot še nikoli, kiham brez razloga ali pa je nos zabasan oziroma mi iz njega curlja. Hecno in neprijetno. Mihael pravi, da se funkcije človeškega nosu spreminjajo, da še vemo ne, zakaj ga v resnici imamo. Energije bomo razlikovali z njim, podobno kot živali. Vsak dan si delam eno, dve ali celo tri faze zdravljenja Svaha. Danes sem takoj začutila toploto v zgornjem delu prsnega koša, natanko tako kot zdaj, ko to pišem. Prisotnost se je vedno bolj krepila in spomnila sem se prej napisane zgodbice. Spomnila sem se, kako je človeka, ki je prilezel iz vodnjaka, zaslepila zlata svetloba. Končno sem ven iz teme.

    Svaha mi naprej pripoveduje oz. kaže zgodbice, ki se potrjujejo kot resnične.
    Zavezujem se igri, veselju, karizmi in ljubezni v služenju Zemlji z zavestjo, da je vse moja izbira. Zavezujem se podpori svoji duši. Izbiram podporo v uporabi darov univerzuma, milost in blagoslove v moji zavezanosti, ki je v resnici ena sama - služenje Zemlji v veselju in smehu in zabavi in milosti in v jaz-sem-vredna-energiji. Zavezujem se novi sebi. Zavezujem se fokusu, zavezujem se stalnemu odpiranju novih vrat, zavezujem se podpori mojemu telesu, ki je svetišče duha. Amen.


    * * * * *

    Svaha? Zgubljam se v mislih in ko se z namenom osredotočim, v levem kotu zaznam male piščančke, ki se rinejo in stegujejo. Pride stroga rjava koklja in enega kljune. Vse se dogaja na velikem prostoru, kjer so tudi druge živali, ki jih slutim, vidim pa ne. Kljune še enkrat in se odziba po opravkih. Kepice se stisnejo in mirujejo. Oblačno je, nekaj visi. Proti skupinici puhkov se plazi nekaj podobnega res debeli kači, ki skoči in vse piščance naenkrat požre. (Pa dobro…, Svaha, angeli !?) Potem se odplazi po poti mimo kmetij v dolino. Ko se koklja vrne, kokodaka kot v risanki in vrešči, da perje leti okrog. Priletijo drugi petelini, ta pa joka s perutmi na glavi. Prepozno. Potem posije sonce izza oblakov, spusti se Sveti Duh. (Bedasto je tole! Ne omalovažuj!) Kača se priplazi nazaj, izpljune zlate kepice in potem odide. Vse kure in petelini stojijo, mama kura je paf. Male kepice se stresajo, začnejo se rinit in stegovat kot na začetku. Mama počepne nad njih in jih vzame pod peruti. Počasi se osvobaja šoka. Izpod peruti prileze črni raček s culico (Sedaj pa že bluzimo…) in odkoraka. Mama sedi poleg piščančkov, ki ostanejo pri njej. (Tole je blesavo! Prinesla si bom TV iz shrambe in zabila tale butasti dan…)

    Za menoj je enourno dihanje, v katerem sem prišla do globjega miru in ravnotežja.Trudim se, zdaj pa tole s piščanci. Počakaj, ljubica, počakaj. Naredila si bom dva tretmaja EMF bt, potem bo bolje. Hura! skočijo v zrak angeli in vodniki v mojem razredu. Ja, za stik z Bogom moraš res biti malo nor… Še enkrat so skočili v zrak. Ampak zakaj tiste kure? Zaupaj, ljubica, zaupaj…


    Namenila sem si narest Svaha 2,3. Preteklost sem lepo očistila, pri čiščenju manjših čaker pa sem postala nemirna in seanso sem prekinila. Za pisanje mi ni bilo, prišel pa je vpogled. Tisti piščanci so deli mene, ki iščejo pozornost, pa jih ne upoštevam. Morajo biti pogoltnjeni in izpljunjeni, da se stvari premaknejo. Jaz sama sem občasno kot kura. Vendar to ni moja prava narava; nikoli v življenju nisem bila taka, res ne. Nisem bila razpoloženjska. V resnici sem vedno bila veselo dekle in potem ženska. Kaj je zdajle tole? Spremembe Zemlje gor ali dol.

    Z vsem spoštovanjem, Mati Zemlja, blagoslavljam tvojo spremembo in hvala, jaz pa se vračam v svoje bistvo, v svojo jedrno energijo. Nisem kura! Bože mili, kura! Saj sem zadnje mesece res blizu tej vlogi. Zdaj pa to vlogo opuščam. Na glas sem si navila veselo glasbo in šla pomit kopalnico, vključno z vsemi stekleničkami in kremicami. Police v kuhinji bodo počakale do naslednjega neravnotežja. Zvečer sem se res potrudila in po štirih tednih šla plesat k Nagmiju. Kakšno zdravilo! Dobro sem speljala tole kurjo varianto.

    Kaj pa tisti črni raček? Sem kaj spregledala? Je šel en del mene (spet) po svoje?


    Šla sem v kino in v precej prazni kinodvorani sedla v nekaj zasedenih vrst, vendar tako, da nisem zakrivala pogleda ljudem za menoj. Zleknila sem se v stol z glavo na naslonjalu stola in ugotovila, da imam v vidnem polju večjo moško glavo. Presedla sem se en stol na levo in spet v ležeč položaj, da ljudi za seboj ne bi zmotila. Ma kaki! Ženska za menoj je padla ven in me začela glasno, recimo temu - kregati in na koncu mi je rekla - Kura! Zleknjena z glavo na naslonjalu tega novega stola sem med njenim monologom ostala mirna, celo zabavalo me je. Ko pa je rekla - Kura!, sem se zarežala. Tisto s piščanci in kuro je res veljalo zame…Svaha, hvala.


    * * * * *

    Še uradno sem se poslovila od Mihaela, zdaj je z mano Svaha. Poklicala sem ga in ga dihala, ko me je obšla žalost spoznanja, da je res čas za spremembo. Poleg Mihaela sem zagledala enako visoko bleščeče bitje svetlobe. Prisotnost se je okrepila in zajokala sem. Kako lepi in kako različni energiji sta. Mihael, hvala. Vedno boš moj, vedno. Vedno. Jokam. Je res čas za to spremembo?
    Tvoja izbira ljubica. Bila je tvoja izbira. So stvari, ki jih dobiš v paketu… Ko se premakneš, se vse premakne.
    Saj se samo odločam za najvišjo svetlobo in zaupam… Najprej bom dihala, da te doživim, Svaha, da te izkusim. Če naj bi kaj vedela, mi, prosim, povej zdaj, tukaj. Na misel mi pride Rogaška. Ja, odločila sem se, da grem na Gerovo delavnico. Kaj pa solze, Svaha? Zakaj tako močno čutim Mihaelovo zamenjavo?
    Za fizično reakcijo na misel in na energijo gre. En del življenja se zaključuje. Izbiraš premik naprej?
    Žabo sprašuješ, če želi skočiti v vodo? Kako naj skočim?
    Lahkost telesa…
    Pa smo spet tu. Kmalu bo minil mesec dni, kar pijem glino, jem breskve in digestive piškote. Telo se mi je lepo očistilo. Kaj pa zdaj?
    Predstavljaj si svoj skok. Kaj zate skok je? Kam bi rada skočila? O tem premišljuj, tega se veseli.
    Mimo Svahe pride dekle in skupaj visoko skočita.
    Obstanem v tej energiji skoka. (!) Končno sem pri svojem dekliškem priimku.


    Pred leti sem se dosti igrala z energijami v imenih in priimkih ljudi in seveda s svojimi. S proučevanjem imen in priimkov ljudi, ki sem jih bolje poznala, sem prišla do vpogledov v preteklost tega in prejšnjih življenj in v možne cilje teh ljudi. Ugotovila sem, da se to v življenju res potrjuje. Življenje človeka je določeno z imenom in priimkom. Vpliv mojega dekliškega priimka, ki sem ga imela kakih štiriindvajset let, mi je bil še najmanj jasen. Dokler sem se pisala Skok, nisem prav dosti skakala. Bolj krotka sem bila oz. ukročena.
    Pripravila si se na skok…
    Kasneje sem vse nadoknadila, ja. Očitno sem se tudi marsikaj naučila, saj na duhovni poti od začetka govorim, da ne moremo preskakovati. Prav sedaj pa čutim, da bi lahko skočila, da ta možnost obstaja. Izbiram skok, Svaha.
    Pripravi telo in v podrobnostih očisti vizijo sebe. Ne pozabi na prizemljevanje.


    Slabo uro sem se igrala z zgodbicami, ki mi jih je kazal Svaha kot odgovore na vprašanja o meni ali ljudeh, s katerimi delam in mojimi bližnjimi.

    Svaho sem prosila, da mi pokaže energijo očeta. Zaznala sem posebno in drugačno energijo kot jo izraža zdaj v življenju. Z vso gotovostjo sem vedela, da je prava, da je njegova. Kot očetovo jo prepoznam, ker sem jo začutila samo nekajkrat v življenju, v okoliščinah, ki bi jih opisala kot težke zame. Posebno enkrat, v stanju, ki je verjetno bil živčni zlom. Takrat je k meni prišel oče. Takrat je bila ob meni ta energija, ki mi je pomagala skozi. Bila je tako močna in čista, da sem se jo v letih, ki so sledila, spomnila na vsake toliko časa. Takrat sem se tudi začela spraševati, za kaj v resnici gre pri mojem očetu, ki je večino svojega življenja igral vlogo čudaka. Zdaj jo je že opustil, oz. vanjo vstopa samo še izjemoma. Očitno smo se mama, Nuša in jaz naučile vsaka svojo lekcijo. Zdaj pa je tukaj pred menoj ta njegova prava energija - lepa,močna, zrela in nežno moška. Precej nežna. Poznam jo. Tole mi je pa všeč, Svaha… Vsi takole spreminjamo energijo, kajne?

    Svaha odgovarja z resnim dopuščanjem. Velik mir čutim v očetu. Tak mir, ki meni daje mir in sigurnost. Daje mi vse to, kar ob njem v življenju do zdaj nisem izkusila. To je tisti višji del mojega očeta, kajne? Njegova svetloba je to?
    Natanko, se nasmehne Svaha…
    Kako naj ga imam vedno pred seboj?
    Izbira. Tak del, ki je svetloba, je v vsakem človeku.
    Ta del bi rada prepoznala. Svetlobo bi rada prepoznala v vsakem človeku, rada bi bila v stiku s temi višjimi deli ljudi…
    Širok miren Svahin nasmeh. Za to gre, ja, in to je tvoja izbira.

    Potem sem želela izkusiti mamino energijo. Na vrtu sem jo zagledala med rožami, nežno in mehko. Spomnila sem se njenih dlani med tretmajem zdravljenja Svaha. Tako mehkih dlani še nisem prijela. Zdaj je pred menoj ta mehkoba, ki je trdna in mirna. Ne vem, zakaj jokam. Kako je lepa. Kako neverjetno lepa energija je to. Mamin obraz je mlajši in kraljevski, to je še najbolj ustrezen izraz. Ljubi Bog, kako je tole lepo. Jokam.

    Zakaj se ljudje gremo tele igrice, Svaha, tako neverjetno je. Vem, da spada k zemeljski izkušnji, ampak, zakaj se ne moremo doživljati… Saj v to gremo, seveda. Dobro, hvala za tole izkušnjo. Izbiram stik z najvišjo svetlobo v ljudeh. Prsni koš se mi odpre in zagori. Velik velik mir čutim. Vidim in čutim in vem energiji očeta in mame pred menoj in med njima je stik. Pogovarjata se, vendar ne z besedami.

    Dobro, kaj pa moja energija? Svaha, pomagaj mi izkusiti Najvišje in Najboljše v meni. Nekajkrat sem premaknila svoje dojemanje, pa sem vsakič zagledala sedečo postavo, zlato sijočo energijo mirnega sprejemanja. Čutim velik mir in eno samo sprejemanje. In precej enih vrtincev energije v miru. Zavem se, da je tole doživljanje energij tisti skok, ki sem ga izbrala. !!!
    Aleluja! Vesela sem, Svaha, hvala! Tole bom pa še vadila.
    To je namen, se nasmehne.
    Druge stvari me učiš, kajne? Druge stvari me boš učil, ne klasično kanaliziranje?
    Svaha je hecen, ko se namuzne. To mi je všeč, rada sem posebna. Izbiram in kokreiram svojo enkratnost, z namenom da bom služila Zemlji.
    To! skoči pokonci razred najboljših energij okrog mene.
    Ko sem si zaželela začutiti in doživeti Nušino energijo, se mi je samo nasmehnila izza tančic…


    * * * * *

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (24. del)

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • (1. del)
  • Korenine prihodnosti - ...
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040831212635346

    Here's what others have to say about 'Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (23. del)':

    actiescode from kortingscode
    Veel korting met deze kortingscode van de winkel zelf [read more]
    Tracked on četrtek, 2. januar 2014 @ 01:26 CET

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (23. del) | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,58 seconds