Osebno mislim, da so bili temeljni problem odnosi med dvojčico in njenimi starši. Dvojčica se je zaljubila vate zato, ker je tvojo pozornost in ljubeč odnos sprejemala kot nadomestilo za ljubež odnos, ki bi ga morala sprejemati od svojih staršev. Normalno je, da razmerje med otrokom in njegovo materjo postane ljubezeče in prijazno, otrok pričakuje ljubezen in varstvo, mati mu je porok za življenje, njena ljubezen mu daje občutek varnosti. Seveda mu je v veliki meri tudi sredstvo, ki ga potrebuje za zadovoljevanje; otrokova ljubezen je v večji meri sestavljena iz zahtevanja in jemanja kot iz jemanja in iz dajanja in skrbi. S telesno rastjo otroka rastejo tudi njegove zahteve. Otrok pa zaradi raznih dejavnikov v okolju zadeva v svetu okrog sebe na vedno več razočaranj. Na ta razočaranja reagira otrok z jezo in besom. Telesna rast pa mu omogoča ugodne možnosti, ki mu olajšuje manifestiranje sovražnih občutij. V primeru tvoje dvojčice je več kot očitno, da otrok ni imel od svojih staršev tiste ljubezni in naklonjenosti, kot jo je potreboval. Nato se je to prijazno razmerje stkalo med dvojčico in njenim zdravilcem v obliki njene ljubezni, ki ni bila nič drugega kot sublimacija ljubezni, nadomestilo ljubezni, ki bi jo mrali dati njeni starši in je ni bila deležna. Ob dejstvu, da te je z zamenjavo zdravilca dvojčica izgubila, je bilo pri njej nepopisno razočaranje, ki se je sprevrglo v sovraštvo. Zakaj deklico zapušča tisti, pri katerem je prvič občutila svojo primarno ljubezen, tisto ljubezen, ki bi jo po naravnem teku stvari morala prejemati od staršev. Objekt za krepitev svoje jeze in besa je dvojčica našla v starših, ki so skupaj družno z vsemi drugimi dejavniki planili po zdravilcu. Otrok je pridobil agresivno držo in sovražno motri vse objekte, od katerih je pričakoval ljubezen, hoče jih napadati, uničiti, požreti. Harmonijo, ki je prej vladala med dvojčico in zdravilcem so zamnjali konflikti in agresivno sadistični impulzi. Želja po zaupanju in prijateljstvu, želja po ljubezni in razvajanju ni bila uslišana, otrok je dobil od matere premalo mleka, premalo materinske ljubezni, nato pride nadomestilo in tudi to nadomestilo mu odstavi svoja prsa in materinsko ljubezen.

Mislim, da si naredil veliko napako, da si zdravilca zamenjal.
Otrok je zrl vate z velikim optimizmom, v prepričanju, da mu bo tokrat šlo vse po sreči. Ti bi bil moral dvojčici izkazovati naklonjenost in ji dovoliti, da sublimira s teboj svojo praznino tako, da bi ji bil prijatelj in se vedel kot dobra in ljubeča oseba, da bi dvojčica s tvojo pomočjo dozorela in se osvobodila erotičnih teženj, ko bi prejela tisto, kar je resnično potrebovala in ne to kar si je domošljala, da potrebuje. Tesno povezano s ponosom dvojčice je tudi njeno občutje edinstvenosti, ki ga je doživela ob tebi. Vse kar nisi bil ti, je bilo slabo. Veselila se te je, saj nobena druga njena vrstnica ni imela podobnega prijatelja, ki ji je pomenil vse. Do tebe je gojila libidozne težnje, saj si bil njen zasebni svet, njena lastnina. Trmasto je vztrajala ob načinu življenja, ki se ji je zahotel s teboj, ki se ji je izoblikoval v značajsko držo in je odklanjala odsnose s svojimi starši. Odraščanje pa je spremljalo tudi prebujanje spolnostii. Otrok tega ni razlikoval in se ni zavedal kaj se z njo dogaja. Oglašale so se tudi njene genitalije torej libido. Ona te je ljubila kot prvi objekt v svojem življenju in te hkrati hotela posedovati. Zdravilec ali vzgojitelj mora vračunati v svojo prakso tudi take situacije. Koliko učenk in učencev se zaljubi v svoje učiteljice oziroma učitelje. Zato je pomembno, da je strokovno osebje, ki dela z mlajšimi osebami, poučeno o psihologiji in da zna obvladati in prav usmerjati takšno situacijo in okoliščine ter da zna spoznati vzroke in reševati posledice. Takšno ozračje ima celo vsto psihični značilnosti. Poznati in obvladati je treba značajske poteze takega otroka in poznati izvor njegovih potreb, obnašanja in zahtev. Prvo mesto na lestvici vrednot pri opravljanju takega poklica naj bi zavzemala dolžnost in ne umik.

Mislim, da boš imel zelo težavno pot, da boš opral svojo krivično poblatemo čast in ugled, kajti malomeščanstvo je tudi pomembna naloga psihologije. Vsebuje mešanico nerazumevanja, neznanja in upornosti, sposobno je ustvarjanje velikih nesoglasij in iskrivljenja resnice. Regresija je preprosto stanje otroške psihe in tvoja dvojčica jo je doživela ob tebi na poseben način.

Ne vem če sem ti kaj s svojim razmišljanjem pomagala, ker nisem po poklicu psihologinja, nekako logika me je vodila k tem zaključkom. Lep pozdrav in srečno!

Tatjana

[ Odgovori na to | # ]