|   Vem, bilo jih je nekaj...
gledali so me,
a me niso videli...
Božali so me,
a me niso čutili,
poljubljali so me,
a me niso znali res ljubiti...
Pa ti?
Me vidiš, čutiš, me ljubiš?
Odgovora ne pričakujem
in ne velikih besed...
Odgovor dobim vedno,
ko me pogledaš, pobožaš in poljubiš...
Prišel si z sončnim vzhodom,
in ne vem, kako si me našel...
v množici ljudi...
mogoče si ujel moj klic,
z iskrico v očeh in iskrenostjo
si mi podaril srce...
res ne vem, kako si me našel, mogoče je tako hotela usoda,
mogoče boš odšel z sončnim zahodom...
in vendar bo žarek, ki si ga prinesel ostal v večnosti srca...
ARELENA
|
NE ZAMUDITE
Tebi...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 26. september 2004 @ 10:11 CEST
tvoja pesem je stopila iz hiše in pove, da si med vsemi gorami našla sončno skalo, ki te je s svojimi ljubečimi očmi pogledala in prijazno nagovorila, te objela in priklenila nase. Skala ti daje varnost, trdnost, zatočišče, te brani in dela neskončnega človeka ljubezni. Prekrasna, iz srca napisana pesem, ki ustvarja v duši zeleni mir in odpira razsvetljena vrata srca. Ostani pri njej in s polnostjo v duši okronaj njen obok s kožo snovi iz svetlobe, v tem je velika moč, ki se nikoli ne obrabi.
Lep pozdrav tebi Arlena od tvoje duhovne prijateljice
Tatjana
Tebi...
Prispeval/a: Radovedni dne nedelja, 26. september 2004 @ 18:21 CEST
ob branju tvoje pesmi, mi misli poletijo
v širne globine prostranstva nemogočega,
kjer se stakneta ljubezen in večnost,
kjer plavajo oblaki miru in spokoja.
Na oblakih pa poteka miren pogovor
dveh zaljubljenih duš o sončnem vzhodu.
Vsa milina se zbere v silni prostornini srca,
napaja se iz najmočnejšega vira v vesolju
in podira vse prepreke pred sabo, kot za šalo,
kot bi orkan vrtinčil travno steljo.
Ni znano kam pluje ta silna moč,
pa, ali je to sploh pomembno....
Tu je ta trenutek in neizogibno ostane
še naslednji trenutek, pa naslednji...
Morda ji ne bo nikoli konca....
Tebi...
Prispeval/a: arlena dne nedelja, 26. september 2004 @ 21:38 CEST
veš , veliko je ljudi , ki so nam prijatelji , ko nam je lepo ...in sama veš , kako redki so resnično tisti , ki so z nami tudi , ko nam je težko ....
in v čast si štejem , da si ti med njimi ...imam res neverjetno srečo in milost...
tako si polna miline in modrosti , tako živa in polna razumevanja in vsega ,kar se dotakneš , se pozlati...
to zmorejo le redki in ti imaš to karizmo ...
in s to svojo karizmo bogatiš in prosvetljuješ vse nas ...mene in vse , ki te berejo in poznajo...
težke so preizkušnje Duš , kot si ti ...a vem , da so to ljudje , ki spreminjajo svet ...
ki prinašajo Svetlobo v življenja vseh , s katerimi so v kontaktu ...
in ne zato , ker si komentirala pesem , ki sem jo napisala , ampak zato , ker prevečkrat pozabljamo , kako pomembno je, da pokažemo to , kar resnično občutimo ....
bi ti rada tu povedala...
hvala ti , ker si mi prijateljica v vsem , ker me podpiraš in razumeš , ker si TO , KAR SI...
RADA TE IMAM ...kot človeka , kot žensko, ki me razume in , katero razumem jaz... in kot milo prijateljico in hvala ti za vse...
si Velika Duša ...in vem , da bo tudi zate poskrbela Milost ...še toliko bolj ...ker si to resnično zaslužiš...
sonček zate
ARELENA
Tebi...
Prispeval/a: arlena dne nedelja, 26. september 2004 @ 21:41 CEST
sonček zate...
to , kar si napisal je prečudovito ...
kot je tudi tvoje srce...
ARELENA
Tebi...
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 27. september 2004 @ 09:35 CEST
Ob prebiranju tvoje poezije sem začutila ljubezen, ki jo namenjaš enemu človeku. Govoriš mu iz srca, kako je drugačen, kot so bili prejšnji, pred njim. Odpiraš mu srce in si pripravljena na vse, saj ko človek ljubi, se ne boji, da bo ranjen, ker ima v sebi toliko ljubezni, da lahko ta pozdravi tudi zavrnitve.
Prava ljubezen tudi ne pričakuje. Kot pišeš ne potrebuješ odgovora in potrditve, da te ta on ljubi, kateremu namenjaš ljubezen, ker jo čutiš. Sprašujemo takrat, ko ne čutimo več, da smo ljubljeni, ko se človek začne oddaljevati v mislih in izkazovanju sebe.
Trenutke ljubezni, ki smo jih začutili pa moramo skrbno varovati v svojem srcu in jih nositi za vedno. Teh trenutkov je lahko veliko, če smo sami odprti in jih opazimo. Če pa smo z mislimi pri delu in obveznostih, ko se pogovarjamo ali čutimo z ljubljeno osebo, se zapremo in ljubezen ne more do naše srca. Kakor da bi zaprli vrata in obenem želeli, da pride notri.
Vrata srca moramo imeti odprta in ljubezen povabiti v svoje srce, pa pride. Tako kot znaš to ti.
Bodi pozdravljena in odprtega srca, draga moja duhovna prijateljica.
Tebi...
Prispeval/a: arlena dne ponedeljek, 27. september 2004 @ 11:42 CEST
ja , res ljubim in
tokrat si to dovolim in sem odprla vrata srca, ker je oseba , ki ji je to namenjeno res izjemna in čudovita v vseh pogledih...
in ni mi važno kaj bo ali kaj je bilo...pomemben mi je sedanji trenutek ...
če je ljubezen v nas samih , potem nas ni več strah pred izgubo ali zavrnitvijo...
ja , ko se in če se to zgodi , je hudo ...zelo težko je preboleti ...in včasih potrebuješ veliko časa zase...da zopet najdeš mir v sebi , in s sabo ter svetom ...a to je le , kot temen oblak, ki ti je zakril sonce ...in to sonce vedno sije ...
vendar lahko tudi to sprejmeš , ker v tvojem srcu ostaja ljubezen nedotaknjena in čista , ter lahko si srečen , če je tudi oseba , ki ni več s teboj srečna...
izgubijo se zamere in žalost in vse , kar je v tem paketu...
isto je ...če najdeš Sebe oz. svoje Bistvo...
ne glede na situacijo , ne glede na vse , kar se ti zgodi ...
TO je VEČNO in nikoli več ne izgine...
in le če se imaš sam rad , lahko to podariš tudi drugim in jih sprejemaš take ,kot so...
in tako v resnici nikoli ne izgubiš ničesar...
mogoče se odnos lahko čez čas spremeni v odnos prijateljev ...mislim iskrenih prijateljev , vsaj jaz si tako želim in tudi to je dragoceno...in čudovito...
tudi tebi želim , da se ti to zgodi ...vidim , da se to zgodi le , če si pripravljen biti res iskren v tem...
in če nič ne določamo , ampak se le prepustimo in si to dovolimo...
danes sije sonce , jutri bo mogoče dež ...
in oboje je čudežno in kot tako , to tudi sprejemam...
če bom ljubila , bom iz srca in če bom jokala , bom prav tako iz srca...tako sem se odločila-
in vem , da na koncu vedno ostane to kar je ...že od nekdaj ...
in je in bo v nas samih...Ljubezen
ne glede na vse...
zato ti jo pošiljam ...ujemi jo in živi jo ...ker si le takrat resnično živa...
pozdravček in imej se
ARELENA
Tebi...
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 28. september 2004 @ 16:27 CEST
lepo si opisali to tvojo ljubezen. In kar tako naprej, čaka te lepa ljubeča jesen in to v dvojni ljubezni; ljubi njega še naprej in ljubi Njega, ki te je ustvaril prav tako kot ljubiš njega, ki je dar Njega, da boš lahko ljubila skozi njega Njega, ki te neskončno ljubi. Zato, ljubi in ljubljena boš!
lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja
Mirana
Tebi...
Prispeval/a: arlena dne torek, 28. september 2004 @ 17:20 CEST
zelo lepo si mi napisal ...
ON podarja in mi smo darilo drug drugemu in se skozi vse to učimo in rastemo ter v vsem povratno spoznavamo ...Njega...
in tudi ti si mi dragoceno darilo , ker ni veliko prijateljev , kot si ti...
ja, lepo je živeti pravljico tudi v resničnosti...
upam , da bo tako tudi v naprej...
za oktober se bomo pa še zmenili ...velja?
pozdravček in sonček zate
ARELENA
Tebi...
Prispeval/a: en_bk dne torek, 28. september 2004 @ 17:45 CEST
Sem hotel malce plozati o pomenu ljubezni med dvema, pa o ostalih ljubeznih, ki so, čeprav mogoče celo daljšega veka, le nadomestek, pa še kaj najbrž, pa ne bom.
Želim ti, da traja in traja in sem vesel zate.
en bk
Tebi...
Prispeval/a: arlena dne sreda, 29. september 2004 @ 03:00 CEST
pozdrav zate in hvala ti za iskrene želje ...
naj se tudi tebi pozlatijo in vrnejo uresničene...
Arelena