NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kako bomo razpolagali s smrtjo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 06:00 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    (Parodija o smrti)

    Morda bomo nekoč umrli. Morda. Še ni prav gotovo, smrti ne bi determinirali, nočemo vedeti kdaj nas bo obiskala in če nas sploh bo kako bomo morebiti, če nas obišče, s sabo razpolagali potem.

    Lahko si privoščim duhovno parodijo o smrti, lahko s smrtjo preizkušam veščine telesne ljubezni, jo nagovarjam in zapeljujem, lahko jo v svoji peseniški svobodi povabim na kosilo in potem v posteljo, lahko ji pripovedujem o pijanih vizijah posmrtnega življenja, lahko ji pripovedujem pikantne vice in še kaj. Njej je vseeno. Čeprav je s strastjo pregnetena sleherna njena gesta ko te išče, zna biti tudi zelo mirna in brezbrižna, če ji barva tvojega obraza in zvok tvojega glasu nista po volji. Skratka s smrtjo lahko počnem kar me je volja, ker ona se sploh ne užali, je tako izdihano bitje v eni sapi, da vidim le disperzijo njenih kosti, ki kar naprej škripljejo.

    Smrt se kar naprej izmika z apatičnostjo, ravnodušnostjo, utrujenostjo in brezvoljnostjo. Jaz jo izzivam v avtomobilu, ko prečkam cesto, ko si naredim svojo najljubšo jed iz gob, ki sem jih sama nabrala in je med njimi tudi kakšna mušnica. Izzivam jo kar naprej.

    Beri dalje (532 besed) 10 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.15.05 @ 15:07 z Tatjana Malec 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (12. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 13. januar 2005 @ 06:48 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Konec avgusta je, jaz pa vsa pasja. Poldrugi dan že. Vse mi gre na živce, nič mi ni prav. Zmago mi hodi v misli, kar me jezi.
    Pa-kaj-vrabca-si-dedec-predstavlja-sem grizla kolena v hrib. Jezna nanj in nase, ker ga še nisem sprejela.
    Včeraj sem zarenčala na vodovodarje, za računalnik tudi slučajno nimam potrpljenja, ljudi pa tako ali tako ni. Ker jih nočem. Ko sem nergala siolovim fantom, sem se zavedla osnov bivanja v novi Svetlobi: Sprejemaj stvari take kot so, sprejemaj svoj človeški jaz, živi v zdaj!
    Pa ja! Nič od tega ne doživljam, samo svojo človeškost, ki mi gre na živce.
    Pred srečanjem z Nušo pri Emporiumu sem izbrala pretvarjanje - odprta bom, polna veselja in ljubezni. Veselo sva se sprehodili, ne da bi kaj kupili, sedli v prvi lokalček in vse bolje in boljše sem se počutila. Glej, glej - pretvarjanje, da si Svetloba, deluje! Veselili sva se poti k Mami Meeri.

    Zjutraj me je v dobro voljo spravila elektronska pošta nekdanjega ljubimca: Verjetno se nama je vmes dosti zgodilo - bi se dobila na čaju? Odveč je omeniti, da gre za človeka, ki je v mojem življenju živel senco, ne, senčico Zmagove energije, kakšnih petnajst let prej. Na-a, nisem v fazi odpuščanja. Najraje bi mu rekla, naj naravnost pove: Bi mi rad povedal, da se imaš dobro ali si na tleh in bi rad, da ti pomagam vstati? Čutim, da je dobro.

    Beri dalje (5.288 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nasmej se Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. januar 2005 @ 06:15 CET
    Uporabnik: MATHEA

    * Zgodbe iz sebe




    Ko začutiš na obrazu "težo" tegob,
    spomni se nečesa "lepega"
    in nasmej se -
    skrbi se bodo v trenutku razpršile na vse strani
    kot biljardne kroglice ,
    ki bodo potem seveda zopet prikapljale nazaj ...
    a tako - lepo - po vrsti,
    da jih boš lažje,
    eno po eno,
    spretno odpravil.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Gospodar žezla (3) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 7. januar 2005 @ 06:06 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    GOSPODAR ŽEZLA


    za vas piše: Xabaras
    na začetek

    Poglavje Tretje

    Štiri karikature pustolovcev so se spuščale navzdol po notranji strani vulkanskega žrela. Bones si je z žico, ki jo je našel kdovekje, privezoval svoja še topla in vlažna rebra nazaj na prsni koš. Tla so bila sajasto črna in posuta s podolgovatimi razpokami, iz katerih se je iz globin vulkana svetil rdeč sij lave. Ves svet je bil mehko črnordeč. Tišina je bila popolna, slišal se je samo ritmični zvok korakov. Nihče ni govoril, vsakdo je bil sam s svojimi mislimi.

    Jezero lave je bilo vse bližje. Lyen, ki je kot vilinka imela najboljši vid, je na obali kmalu opazila postave. Videla je, da niso prvi, ki se trudijo priti do stolpa. Ko so prišli do obale jezera, je bilo tam že na desetine drugih druščin, ki so prišle v upanju, da najdejo srečo, slavo in - najpomembneje - denar.

    Jezero ni bilo tako veliko, kot je bilo videti z vrha žrela. Pravzaprav je bolj dajalo vtis malce širšega obrambnega kanala, ki se je počasi in leno ovijal okoli temeljev visokega črnega stolpa. Skupine plačancev so stale ravno na tisti strani, kjer so bila visoka železna vrata dvižnega mostu. Trenutno so bila tako zelo zaprta, da se je na prvi pogled zdelo, da so popolnoma zazidana v stolp.

    Beri dalje (1.573 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Praznično nadišavljena za Silvestrsko noč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 7. januar 2005 @ 05:47 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebePo vsem praznično okrašenem prostoru se je v vrtinicu prijetnih vonjav in dišav razširjala svetloba raznobarvnih lučk in zapeljiva fluidnost mladenke, ki je sramežljiva in negotova stala v kotu ter opazovala prihajajoče goste. Okrog nje se je hotelo vse nadgraditi z vonjavami nekakšne mešanice lavande in vijolic. Kot bi se sprehajal po vrtovih vrtnic in dišečega jasmina po Azurni obali je bilo ozračje okrog mladenke. Ob njej so v popolni čarobnosti prazničnega večera plavale meglice dišečega vonja in neka zunajčasovna substanca iz Apolonovega svetišča, ki je omamljala in s svojo čutnostjo prihajala v njegovo bližino. Pred njim je stala sanjska temepljska plesalka.

    Bila je boginja. Ni vedel njenega imena. Rekel si je: "Njeno ime naj bo Afrodita, boginja ljubezni!" Čutil je njen nedotaknjeni del srca. Zaljubil se je na prvi pogled.

    S svojim uglajenim obnašanjem in resnim izrazom obraza je skušal zakriti tisti nenavadni nemir, nekakšno boječnost, vendar čutnost ga je vedno bolj gnala v njeno bližino. Bila je mlada lepotica, ženska od peta do glave. Ni izstopala samo po svoji lepoti ter
    skromni, vendar lepi črni večerni toaleti in skrbno urejeni pričeski, temveč predvsem zaradi vonjav na koži, oblačilih in vse okrog nje je prijetno dišalo.

    Beri dalje (587 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.08.05 @ 15:39 z jaka 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (11. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. januar 2005 @ 06:29 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    (Pred dobrimi 24-imi urami sem na poti iz Minhna s prijateljema spala kot top na raztegnjenih sedežih kupeja. Prav toploto sem čutila na prsih, ko sem tam po pol enajsti dopoldan ležala naprej, vsa naspana in ne vem, če sta onadva še spala ali samo molčala. Potem smo se počasi najedli, vadili stik s svetlobo v sebi in potem sta v našo "dnevno sobo" prišli prijateljici iz Hrvaške. Ravno ko sem pred nas postavila čokolado z velikimi lešniki, smo zapeljali v dolg temen tunel. V tem tunelu je vlak hrumel, tako kot hrumijo stari vlaki in brez besed smo v slabo osvetljenem kupeju jedli čokolado. Res dolg tunel je bil in dolgo smo jo jedli in nobeden ni rekel besede, ker bi moral zakričati, če bi želel, da ga kdo sliši.
    Aleluja! Jebo te…, je bolj zase, a glasno in s poudarkom na Aleluji!, rekla ena od prisotnih, ko je vlak zapeljal ven iz tunela, v dan. Smejali smo se še in še...)

    Po pogovoru z Zmagom sem začutila veliko olajšanje in globok mir. Predvsem olajšanje. Končno sem ven iz tunela, pred mano je nov dan. Zmago je tam in jaz sem tu in bravo jaz, da je tako. Spila bom čaj, sem pomislila, ker Mire še ni bilo, in v smeti vrgla svež gyokuro čaj, v roki pa držala tisto, kar sem nameravala vreči v smeti. Opa, saj sem zmedena! Pa naj bom zmedena, rada sem zmedena, samo da je on drugje kot jaz. (Da to ni sprejemanje, mi je bilo jasno, pomembno pa ne.)
    Kako si želim, da bi me poklical kak moški, da bi ga lahko zavrnila, je čez 15 minut na sprehodu rekla Mira, ena najbolj seksi žensk, kar jih poznam.
    Halo? Smejali sva se, da je odmevalo po Zajčji dobravi. Saj bi ga znala lepo zavrniti, a ne? sem se režala in se zavedla, da je bilo to to, kar sem jaz naredila ta dan. Presenečena sem ugotovila, da je bilo to to, kar sem rabila. Bog, saj postajam prava ženska! Morda moj odnos z moškim ni deloval in še ne deluje, ampak Svetloba deluje.

    Beri dalje (4.869 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Gospodar žezla (2) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 31. december 2004 @ 06:45 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    GOSPODAR ŽEZLA


    za vas piše: Xabaras
    na začetek

    Poglavje Drugo

    Suvy je začutil brco v rebra. Topa bolečina se je počasi razširila čez ves prsni koš. Toda ta ni bila nič v primerjavi z bolečino v glavi. Obrnil se je na drugo stran in hropeče zamrmral:

    "Samo pet minut še, mami."

    Tokrat je brca priletela v zadnjico.

    "Kakšna mama neki, glupson! Vstani, pijandura, še malo, pa gremo!"

    Suvyju je zledenela kri v žilah.

    "Glupson?", je pomislil.

    "Krenemo?", ga je prešinilo.

    "NI MAME??", ga je spreletelo.

    Suvy je tako hitro odprl oči, da so mu skoraj izskočile iz jamic. Obrnil se je na hrbet in odgrnil krzneno odejo, ki mu je pokrivala obraz. Piš ledeno mrzlega zraka ga je zadel v obraz kot srednje velik tsunami. Kljub temu je prisilil svoje krvavo rdeče oči, da so ostale odprte. Zazrl se je v temo, ki ga je obdajala. Bila je črna kot katran, gosta pa tako, da bi lahko vanjo zabil nož in nanj obesil svinčen ščit skupaj s kompletnim oklepom.

    Beri dalje (3.760 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (10. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 30. december 2004 @ 06:13 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Nekajkrat smo prespali v šolah in se zjutraj srečali z otroki, ki so prišli k pouku. Po štirideset in več črnih glav različnih starosti je enoglasno zmolilo in zapelo. Petje…in moj naslednji premik vibracije. To poznam, tega se vse moje celice spominjajo. Brez drame, samo solze v močnih občutkih in moja izbira: naj z menoj ostane tisto najvišje in najboljše od teh spominov. Drugič sem lahko mirno opazovala po letih razvrščene otroke, kjer so eden za drugim igrano kaznovali naslednjega za sabo, ki v nedeljo ni prišel k maši. Za to gre, ja, mi je potrdil Rufus, vodič. Dokler ni brcnil bolj agresiven otrok in potem je bil jok. Kot povsod po svetu. In tudi majhni otroci so na kup metali butare lesa za učitelje. Ker pozimi je tudi tukaj mraz. Če butare ni bilo, je učitelj koga frcnil v čelo…

    Potem ko mi je med hojo dva dni brbotalo v črevesju, se je iz njega ulilo. Ker me ima življenje rado ravno na dan, ko smo hojo zaključili zgodaj popoldan, v šoli, sredi vasi. In ker me nima rado dovolj, na dan, ko sem dva tedna prezgodaj dobila menstruacijo. Sočasno sta mi na ustnicah in na nosu zacvetela herpes in od pasu do vratu rdečkasta alergija. Sem kaj spustila? Tik pred tem sta me zagrabili žeja kot še ne in precejšnja šibkost. Pozno popoldan sem zaspala kot top, da me je zbudil lasten vodeni izliv do višine ledvic. Saj to ne more biti res! In v grlu me je rezalo kot v otroštvu. Nekaj sopotnikov mi je ponudilo različna zdravila.

    Beri dalje (4.886 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Naše poslanstvo je moč duha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 28. december 2004 @ 06:35 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebeS preverljivostjo, krizami in z ljubeznijo, ki ležijo za zaveso leta, vedno pripravljeni na nostalgijo in obračune s preteklostjo, ne smemo pozabiti, da je temeljni kamen preteklosti mejnik, ki je v obnavljanju prihodnosti. In prav v tej luči se nam razodeva tiho sporočilo v duši kako razumeti čas, ki ga živimo z ustvarjanjem prihodnosti skoz sedanjost.

    Prestopamo čez most sprave in vstopamo v svet ljubezni med ljudmi in z ljudmi. Notranji ritmi naših src so mirni, veseli in radostni. Prepuščamo se in predajamo novemu letu z neomejeno vero v dobro. Naše poslanstvo je moč duha. Kako dragocen dar je v nas, ki ga podarjamo naprej, da bo krog pozitivne energije sklenjen in trden kot jeklena vrv.

    "Sončeve pozitivke" naj se razrastejo v svojih koreninah in naj ozelenijo v ubranosti bivanja v širjave vse naše dežele in prek naših meja med naše izseljence in njihove potomce. Sestopiti moramo iz sveta bivanjske matrice, ki jo doživljamo količinsko in premalo na ravni kakovosti življenja. Sedanja bivanjska matrica ni dobrohotna za naše potrebe, za našo duhovno rast. Zato jo moramo spremeniti. Tega je zmožen samo človek bolj kot vsako drugo bitje. Enkratnost našega bivanja v ustvarjalnosti je dokončna.

    Beri dalje (259 besed) 7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.30.04 @ 17:47 z Tatjana Malec 
    | More

    Svetlo in ubrano..... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 26. december 2004 @ 06:10 CET
    Uporabnik: jaka

    * Zgodbe iz sebe V imenu svojega hrepenenja po blaženosti, bi se rad zahvalil vsem vam, ki ste me sprejeli v svet čarobne motivacije in mistične prijaznosti.

    Zahvala vam, ki ste me potrepljali po ramenih, mi pokazali nekaj svojih korakov in mi s toplino v sebi zaželeli srečno pot. Tudi vseh dobrih vil ne smem pozabiti, katere ti zares znajo pričarati še kako resnična krila. Vse kar moraš storiti je le to, da pozabiš na svoje že dolgo utrujene noge. Pozdrav tudi vam, ki ste mi resnično in pošteno priznali obstoj tiste votline, v kateri ne dvomim, da domuje resnična hvaležnost, vas resničnih ljudi.

    Tudi vse angele na Pozitivkah moram nagovoriti. Vesel sem, ko si dovolite, da vam vaše dneve krajša urejanje mojih ločil, velikih začetnic itd. Zelo sem pa počaščen darila, ki ga podarite vsakemu objavljenemu članku. Namreč slika, ki jo podate na desno stran članka me res razveseli. Poleg tega, da mi obarva in oplemeniti moj notranji svet, se me še njena podoba dostikrat dotakne tako, da si ob njej brez problema lahko skuham kavico in si malo odpočijem.

    Beri dalje (69 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.27.04 @ 09:31 z jaka 
    | More

    Kaj skrivajo globine vesolja? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 24. december 2004 @ 06:33 CET
    Uporabnik: Radovedni

    * Zgodbe iz sebeKAKO POSKUŠA ZNANOST PROUČEVATI VESOLJE ? (2.del)

    Večina ljudi živi svoj vsakdan in niti ne misli na stvari okoli sebe in določene sile, s katerimi se srečujemo. Redko kdo pomisli, ko gledamo in opazujemo, da je svetloba, ki prihaja s Sonca sestavljena iz drobnih kvantnih delcev, ki nam omogoča videti in doživljati. Verjetno tudi ko hodimo, ne razmišljamo o temu, kako je lepo, ker deluje sila gravitacije in nas ne spusti, da odtavamo nekam v neskončna nebesna prostranstva. To jemljemo kot nekaj samoumevnega.
    Prav tako verjetno ne gledamo stalno v nebo in se sprašujemo kako neskončno je prostranstvo, ki nas obkroža in verjetno ne mislimo na milijarde let, ki so pretekle in bodo še pretekle.
    Navadno se zavedamo, da se nahajamo na majhnem, lepem plavem planetu, oazi življenja, obsijani s Soncem in obkroženi z neskončnim prostorom in mogočnimi silami, ki nam nudijo zavetje in so ob enem polne nevarnosti, pa čeprav lahko deluje to še tako nepojmljivo.

    Beri dalje (793 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.06.07 @ 16:06 z batina 
    | More

    Gospodar žezla (1) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 24. december 2004 @ 06:26 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    GOSPODAR ŽEZLA


    za vas piše: Xabaras

    Poglavje prvo

    "Krčmar, še piva!"

    Krčmarjev okrogel in rdečeličen obraz je pokimal ter se urno podal k najbližnjemu sodu.

    Suvy se je zadovoljno nasmehnil in se naslonil na stol. Glavo je nagnil nazaj, zaprl oči ter Vsa čutila prepustil uživanju. V trebuhu je čutil tisto čutno, sladko bolečino prenapetega želodca, polnega hrane, ki grozi, da se bo zdaj zdaj razpočil in vsakogar v sobi zalil s tonami neprebavljene hrane. Ta občutek mu je bil najbolj všeč. Ko je bil sit, ni potreboval nikogar, niti ženske, toplina lesa in žgolenje drugih ljudi v krčmi so mu segli do srca. Počutil se je kot v kakšnem balončku, odrezan od sveta, varen, na voljo neizmerni ležernosti in lenarjenju.

    Bil je v raju.

    Ob tej misli je sunkovito odprl oči. Nekaj je bilo narobe. V svojem kratkem življenju se je uspel naučiti, da takšni trenutki popolne nirvane nikoli ne trajajo dolgo. Ravno takrat, ko se zdi, da so težave daleč, daleč proč, ponavadi ravno stojijo pred vrati. Nehal se je pozibavati po stolu, se nagnil na mizo in začel preiskovati okolico, iščoč kakršenkoli znak težav.

    Beri dalje (741 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (9. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 23. december 2004 @ 06:37 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Nuša se (končno) seli iz Rožne doline, kar čutim kot precejšnje olajšanje. Po mojih občutkih sem vedno bila med mojo mamo in hčerjo, pred tem pa desetletja med mamo in očetom. Ko sem mamo peljala v Ankaran, je med nama po dolgem času preskočila iskra. Njene obsodbe so enostavno bile čez moj rob, glasno sem se postavila zase in se pri tem zavedla svoje jasne in ostre moči.
    Ljubezen, adijo! Nihče me ne bo vlekel v svojo dramo. Ne več, za nobeno ceno ne. Pika.

    Ljubila da bom letos in odpuščala…!?
    Huh! in Auč! in Ali lahko izstopim, prosim? Prosim!!!
    Pa vem, da nimam koga niti kaj karkoli prosit, da z nikomer ne morem barantat, da kamorkoli se obrnem na tej ljubi Zemlji, če sploh je meni ljuba in kadar mi je - sem sama s seboj. Ne vem, kako ti, ampak jaz se vedno in povsod zaletim sama vase. Zelo malo projiciram, sem pa očitno precej uporabna za projekcije žensk; moški zaenkrat molčijo, razen prijatelja, ki je nekomu drugemu rekel, da sem "odbluzena" in da mi slučajno malo bolje gre. Ljubim in odpuščam, ja.

    Beri dalje (5.384 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Namen ovir Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 21. december 2004 @ 05:19 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe Ovire na poti so nujne, vendar težko sprejemljive, ko nastopijo. Ko jih vidimo, se strinjamo, da morajo biti, da so nam v korist in nas peljejo v lepše srečnejše dni. A ko jih predelujemo, je drugače. Morda se še jezimo, morda jih sprejmemo in se potrudimo na način, ki smo ga osvojili. Ne smemo pozabiti kako to gre. Potrebno se je pravi čas spomniti, kako to delamo, ko je pot ravna in brez ovir. Ravno tako moramo biti naravnani in zadovoljni takrat, ko premagujemo ovire. Zaupati je potrebno v dobro, v ljudi, v tisto polovico ljudi, ki je božja, ki je Bog v njih in jih blagoslavljati. Imeti jih moramo radi, radi z razumom tisto božansko polovico, ki jo vidimo takrat, ko so prijazni do nas. Lekcija, da se duhovno dvignemo in premagamo oviro pa je, da imamo radi iste ljudi tudi takrat, ko so slabi in neprijazni do nas. To je tista prava preizkušnja, ki jo moramo predelati, se je spomniti, ko naletimo na to oviro.

    Beri dalje (229 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.24.04 @ 10:53 z titanic 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (8. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 16. december 2004 @ 06:42 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Vztrajno sem odrivala misel, naj se neposredno pogovorim z mojo dvojnico oz. žensko iz ogledala. Zjutraj, 20.02.2002 pa se je začelo…
    V ponedeljek sem te dvakrat zagledala v ogledalu. Res si mi podobna, vendar samo podobna. Zelo podobna, ampak drugačna. Kako naj ti rečem? Kdo si?
    Sem mir in modrost Ženske.
    Zakaj imaš mojo podobo?
    Ker sem ti.
    Kakšno sporočilo imaš zame, darilo?
    Nehaj praskati in se jeziti.
    Nisem vedela, da praskam in da se jezim (zadnje tedne).
    Praskaš po svoji duši in jeziš se na višje ravni.
    Jeza, ja, ampak da praskam…
    Vsaka nižja misel opraska Svetlobo, v tem prenesenem pomenu.
    Kaj je s praskami narobe?
    Nič, pri nekaterih. Zakaj si pa ti to delaš?
    Samo človek sem.
    Sem mislila, da verjameš, da si angel, da si Svetloba.
    Pa kljub temu človek.
    Če tako izbereš, potem ja.
    Kaj mi predlagaš? Kaj šepetaš?
    Bi se lahko kaj naučila od mene?

    Beri dalje (5.196 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Reka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 12. december 2004 @ 06:13 CET
    Uporabnik: asta

    * Zgodbe iz sebe

    Vsak na svojem bregu reke sva,
    reke, ki je vsak dan bolj široka,
    vsak dan bolj globoka.

    Ne vidim več tvojih oči,
    ne slišiš več mojih besed,
    reka jih preglasi.

    Ne odpiram ti več oken svojega srca,
    nočem več biti služabnica tvojega ega.

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.15.04 @ 23:17 z titanic 
    | More

    Ali sem pripravljen na srečo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 11. december 2004 @ 06:00 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeAli sem pripravljen na srečo?
    Ali sem res že vse naredil, spravil vse probleme in težave v kovčke in jih postavil v kot, da samo čakajo, da jih primemo in gremo?
    Sem se res že poslovil od bolečin, ali mi je žal za njimi, pa bi jih še malo imel za svoje?

    Sreča je kot kraj, kamor se odločimo iti na potovanje, na počitnice, kamor se odločimo preseliti. Vso navlako, ki jo potrebujemo tu, je potrebno pospraviti, počistiti in se od nje posloviti. Ko imamo vsega dovolj, ko imamo svojega obnašanja in nezadovoljstva dovolj, ko se odločimo, da gremo stran…takrat smo pripravljeni, da se premaknemo in "odselimo na počitnice". Vse, kar mislimo, da bomo potrebovali tam, je potrebno zložiti in pripraviti v kovčke, lahko jih vzamemo celo s seboj, a tam veliko tega ne bomo potrebovali več.

    Beri dalje (54 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.11.04 @ 18:10 z koki 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (7. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 9. december 2004 @ 06:12 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Zmago je moški, ki ga je zame izbralo življenje na podlagi izbire, ki sem jo spravila na papir avgusta 2000, preden sem napisano sploh ozavestila. Jasna mi je izjemna potentna energija med nama in to, da se mi je Zmago sproti izmikal. Jaz pa za njim! Na vseh ravneh. Koliko me je to podpiralo? Ne najbolj, si mislim, ampak darovi prihajajo. Debni vrh, s katerega sem ravno prišla, mi je razpihal ostanke dvomov in nezaupanja. Moji dvomi in nezaupanje so ogledalo mojih prepričanj o tem, da je strah nujen, da preživetje ni možno brez obramb. Nekdaj preveč intenzivne strahove si ljudje lahko ogledamo, ko se počutimo varne. Kot da z Zmagom sva v eni fazi zdravilnega odnosa. Jaz, zgleda, imam za to potreben pogum - kaj pa on? Njegova stvar, ja, a jasnost prinese tudi meni.
    Najbolj destruktiven učinek občutka ogroženosti je, da odrežemo ljubezen. Kar je pravilo, če imaš ustrezen vzorec iz otroštva, da je model za ljubezen istočasno model za izdajstvo (vse možne oblike zlorab). Potem vsak ljubimec v življenju postane potencialni sovražnik. Zmago se je do mene obnašal natanko tako; ni čudno, da je v postelji enkrat rekel: Mama! In jaz en drug dan: Jezus Kristus! Skritega med nama res ni bilo nič…

    Beri dalje (4.325 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (6. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 2. december 2004 @ 06:30 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Ja, zrastla sem v preteklem tednu, čeprav prejšnji odstavek tega ne kriči prav glasno. V torek strast kot še ne, v četrtek bumbumbum po glavi, sobota nekaj odprtosti in danes umik in razdalja. Vse dni sem dosti dihala, sedela v Novi hiši, kokreirala in dosti sem se pogovarjala z B1-0m. Brez vsega tega seveda še do torka ne bi prišla. Kot da so v enem tednu minili meseci. Ogromno mojih omejitev sem preobrazila. S čim drugim pa ljudje vstopamo v odnose, če ne s svojimi omejitvami? Zato pa sem v tej, res že skoraj nori situaciji. Da sprejmem ženskarja, alkoholika in obsedenega moškega. Zato, da se zavem in preobrazim svoje omejitve. Zato, ker me srečevanje z Zmagom dela močnejšo. Čeprav je odnos eno samo sranje. Ne, torka ne želim pozabiti, torek je bil prehod, ki je zame zdravljenje na vseh ravneh, čeprav je za seboj potegnil tole katarzo. Za današnjo nedeljo sem včeraj določila parametre energij, v katerih bom in prejle sem jezna vse zbrisala.

    Ti sranje ti, a bom že nehala!! Kaj se grem še naprej?

    Beri dalje (5.359 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Izgubila sem se Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 1. december 2004 @ 06:56 CET
    Uporabnik: MATHEA

    * Zgodbe iz sebeZadnjič sem hudo zašla.
    Izgubila sem smisel za orientacijo.
    Pravzaprav ga nisem izgubila.
    Odšel je.
    Kar tako.
    Brez opozorila.
    Ne morem natančno povedati kdaj.

    Vem le,
    da mi je bilo v nekekem trenutku jasno,
    da sem se izgubila.

    In ko sem bila tako izgubljena
    in ker nisem vedela kaj,
    sem se odločila ,
    da ga grem iskat.
    Da bi se našla.
    Takoj.

    Beri dalje (509 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zakaj se dobri nameni spremenijo v slabe učinke? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 30. november 2004 @ 05:53 CET
    Uporabnik: Miran Zupančič

    * Zgodbe iz sebePiše:duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec Miran Zupančič

    Danes v 21, stoletju je že jasno, da človek ni izpolnil svoje nekoč dane obljube, ki jo je dal univerzalni Kristusovi Ljubezni. To še posebaj velja za nas zahodnjake, ki nam je bila ta zahteva izrecno postavljena pa se kljub temu še vedno nahajamo v učnem procesu obnašanja eden do drugega v vlogi slabega učenca.

    Naša dela usmiljenja po večini ne pridejo iz spoznanja čutečega srca, ampak zaradi zakonov stare dobe in drugih dejavnikov. Tako danes določene kroge vedno bolj pesti slaba vest in zaradi tega v njih raste nemir, kajti kljub vsem socialnim, religioznim, znanstvenim in kulturnim naporom ni mogoče ustvariti družbe, ki bi bila Bogu po godu. Vedno bolj in vse jasneje se kaže, da vse pozitivne napore spremljajo negativni učinki, kot da bi se medseboj dogovorili in se pognali v naskok. Več kot storimo domnevno dobrega, močneje stopi na plan tudi negativna stran.

    Zakaj je temu tako? Kaj gre pri tem že dvatisočlet narobe? Globlji vzrok reakcije slabih učinkov ne dobro, gre pripisati pomanjkljivemu poznavanju samih sebe. Resnično samospoznanje pomeni, da človek dela iz univerzalne samoumevnosti, iz notranjega spoznanja srca. Če človek ne uspe izpolniti zahteve univerzalnega Duha s spoznanjem lastnega srca, se mu dogaja tako, da se mu vse obrne v trpljenje, nejevoljo, odpor in vedno večji problem. In kaj sledi taki življenjski drži? Potek našega razvoja postane nesrečen. To je zagotovo, kot je 2x2=4 Tako se v tem trenuku soočamo z nesrečnimi sadovi naše ozkosrčne in neuvidevne reakcije na Kristusovo zahtevo: "Ljubite se med seboj, tako kot sem jaz vas Ljubil!"

    Beri dalje (508 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.01.04 @ 14:03 z Miran Zupančič 
    | More

    Zgodba o kazalcu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 27. november 2004 @ 06:21 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe Stanujem v betonski zgradbi, ki je v ulici povezana z drugimi hišami z malto. Nad strehami sije luna in če je jasna noč, se rokuje z antenami in sanjami pustolovskih src.

    Ob fasado pljuska njegovo srce. Ne obrežju ulice se je mojih sanj dotaknila noč in tema velikanka se je ulegla, da si odpočije ude. Noč je bila moja zaveznica, ki je prikrila kaplje krvi na ulici, da se ne bi izvedelo, da sem z enim prstom praskala po njegovem srcu.

    Iskala sem biser.

    Beri dalje (198 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.27.04 @ 16:31 z Tatjana Malec 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (5. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 25. november 2004 @ 06:56 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    IZKUŠNJA PETE DIMENZIJE

    Namenjeno na nasprotni konec mesta me je v avtu obšlo, da moram natočiti bencin. Na števcu sem razbrala številko 436 prevoženih kilometrov in kazalec je tudi kazal, da imam še nekaj zaloge (da vedno natočim bencin ob zadnjih kapljah starega, je moja značilnost). Ker mi po zadnjem servisu ford ka z enim tankom naredi 50 kilometrov manj kot prej bom šla na črpalko pred masažo, sem se odločila. Po novem s približno 40 litri prevozim 500 kilometrov, kar je dosti, ampak sneg je in naj bo za teh nekaj mesecev, sem se odločila že lani. Na avtocesti sem tako zavila na levo proti Zagrebu, na daljši del obvoznice, kjer so črpalke. Kot navadno sem prižgala kaseto in pela.

    Zanimivo, da ne vem natanko kje, gotovo pa za tunelom pod Golovcem sem na istem števcu zagledala precej drugačno številko o prevoženih kilometrih, zaradi česar sem dvakrat pogledala, če prav vidim. Številke so se mi nekako pred očmi hitro premikale in pomislila sem, da se je števec ta trenutek pokvaril. Ko sem naslednjič pogledala, je bilo na števcu 550 in še nekaj kilometrov.

    Beri dalje (4.544 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  



     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 89

     Vreme  

    Klikni

    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,74 seconds