Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041124155311833

Zakaj se dobri nameni spremenijo v slabe učinke? torek, 30. november 2004 @ 05:53 CET Uporabnik: Miran Zupančič Piše:duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec Miran Zupančič Danes v 21, stoletju je že jasno, da človek ni izpolnil svoje nekoč dane obljube, ki jo je dal univerzalni Kristusovi Ljubezni. To še posebaj velja za nas zahodnjake, ki nam je bila ta zahteva izrecno postavljena pa se kljub temu še vedno nahajamo v učnem procesu obnašanja eden do drugega v vlogi slabega učenca. Naša dela usmiljenja po večini ne pridejo iz spoznanja čutečega srca, ampak zaradi zakonov stare dobe in drugih dejavnikov. Tako danes določene kroge vedno bolj pesti slaba vest in zaradi tega v njih raste nemir, kajti kljub vsem socialnim, religioznim, znanstvenim in kulturnim naporom ni mogoče ustvariti družbe, ki bi bila Bogu po godu. Vedno bolj in vse jasneje se kaže, da vse pozitivne napore spremljajo negativni učinki, kot da bi se medseboj dogovorili in se pognali v naskok. Več kot storimo domnevno dobrega, močneje stopi na plan tudi negativna stran. Zakaj je temu tako? Kaj gre pri tem že dvatisočlet narobe? Globlji vzrok reakcije slabih učinkov ne dobro, gre pripisati pomanjkljivemu poznavanju samih sebe. Resnično samospoznanje pomeni, da človek dela iz univerzalne samoumevnosti, iz notranjega spoznanja srca. Če človek ne uspe izpolniti zahteve univerzalnega Duha s spoznanjem lastnega srca, se mu dogaja tako, da se mu vse obrne v trpljenje, nejevoljo, odpor in vedno večji problem. In kaj sledi taki življenjski drži? Potek našega razvoja postane nesrečen. To je zagotovo, kot je 2x2=4 Tako se v tem trenuku soočamo z nesrečnimi sadovi naše ozkosrčne in neuvidevne reakcije na Kristusovo zahtevo: \"Ljubite se med seboj, tako kot sem jaz vas Ljubil!\" Mogoče smo tako kot še premnogi verjeli, da je nekdo za nas že vse opravil in nam je ostalo le še to, da prilagodimo svoj odnos do veroizpovedi, kulture in sociale. Žal pa moramo sedaj uvideti, da smo se zmotili! Morda smo mislili, da bomo božansko zahtevo zadovoljili s svojo poslušnostjo do zakonov tega sveta. Toda Kristusova sila se ne da na tak način odgnati in pozabiti. Vedno vsem nam sledi za petami v obliki bede živih bitij. V podobi ubogega bitja nam vsepovsod sledi nas zasleduje z zrcalno sliko naše slabe vesti. Edino kar nas lahko pripelje do odrešitve in cilja, je življenje in delovanje iz zlate sredine srca! Vprimeru, da Kristusovim zahtevam sledimo samo iz slepe poslušnosti zakonom tega sveta in avtoritetam, ne da bi spoznali sami sebe, tedaj se za nas nasprotje sveta spremeni v ogledalo naše slabe vesti. Tako beda živih bitij postane naša lastna življenjska beda. Izgubimo mir, kajti za nami vibrira višji kozmični Zakon življenja, višji princip življenja, ki hoče biti odrešen ujetništva materialnega pojavnega sveta. Zato vedno znova poskuša najti sozvočje z našo dušo! Če pa se upremo višjemu življenju, potem sledi vedno dramatičen potek stvari. Človek je prisiljen iz svoje notranjosti, da razruši na absolutni duhovni resničnosti obliko, staro podobo o svetu, življenjsko problematiko. Tako trči ob zid. Ne more več drugače, kajti ta nevidna \"stena\" ali \"zid\" je najvišja duhovna realnost na kateri se razbije naša ostudna podoba o živih bitjih. Gre za konkretni notranji dogodek. In nekega dne nam bodo naše napačne predstave o svetu in njihove posledice postale tako vsiljivo jasne, da bo izgledalo, kot da smo se notranje razleteli in svojo sliko razbili na realnosti duha. Vendar pa je čudovito pri tej \"steni\" duhovne realnosti to, da lahko človek kljub svojemu nerazumevanju in pomanjkanju ljubezni nekoč odreši duhovni življenjski princip ujetništva materialnosti. Ta \"stena\" duhovne realnosti ima danes povsem poseben pomen. Zaradi kozmičnih sprememb, ki so nastopile v začetku dobe Vodnarja sevajo na našo Zemljo nove kozmične sile, ki sedaj vedno močneje delujejo v smislu očiščevanja naše duše, razbijajoče in prenavljajoče. To so sile sevanja Kozmičnega Kristusa. Človeštvo bo vrženo ob steno njihove duhovne realnosti, kjer se bo razbilo in tako stopilo v samoobnovo. Kristus dogodek pred dva tisočleti je hotel preko pozitivnega izkustvenega procesa človeštvo pripraviti na sprejemanje kozmičnega sevanja in žarčenja božanskih žarkov, še posebaj pa vijoličnega žarka, ki je absolutna povezava s Kristusovo hirarhijo razsvetljenih prednikov, ki v tej dobi vedno bolj aktivno deluje. Obenem nam hoče pokazati pot k skladnem sprejemanju v to kozmično področje žarčenja. Vendar pa je vse do danes človek le redko razumel Kristusovo Darilo, to je možnosti, da se sam odreši s pomočjo duhovnega principa, ki ga vsakdo nosi v svojem srcu. Na visoki Zakon Ljubezni, ki je s tem v direktni zvezi, premalo in mlačno odgovarja z dejanji mislečega srca. Zato stojimo kot človeštvo danes pred to nevidno \" steno \". Pa če to hočemo ali ne, če to razumemo ali ne, bo vsakdo izmed nas kmalu soočen z duhovno realnostjo nove atmosfere in njenega žarčenja v ta svet. http://www. ezoterika.s5.com Komentarji (6) www.pozitivke.net