POGLAVJE 152

Jezus obsodi nerodovitno smokvo. Izžene prekupčevalce iz templja. Poučuje ljudstvo. Se vrne v Betanijo.
1 Naslednjega dne, v ponedeljek, je prišel učenik z dvanajsterimi v Jeruzalem.
2 Ko so prišli po poti, so zagledali smokvino drevo, ki je imelo obilico listja, o sadu pa nobenega sledu.
3 In Jezus je govoril drevesu: "Ti nekoristni zajedalec, na pogled si zdrav, toda tvoj videz vara.
4 Jemlješ si od zemlje in zraka hrano, ki bi jo morala imeti plodonosna drevesa.
5 Povrni se v zemljo in postani sam hrana, da jo uživajo druga drevesa."
6 Ko je Jezus to smokvinemu drevesu povedal, je šel dalje.
7 Ko so dospeli v tempelj, glej, so bili vsi prostori napolnjeni z malimi trgovci, ki so prodajali golobe in živali ter drugo za daritve. Tempelj je bil videti kot tržnica.
8 Ob pogledu na to je Jezusa prevzel gnev in je rekel: "Vi, možje Izraela, kakšna sramota! Menimo, da je to hiša molitve. Toda zdaj je razbojniška jama. Odstranite to navlako iz tega svetega mesta."

(Kaj je bila prej kura, ali je bilo prej jajce?)

Potem, ko sem se naučila duhovno misliti in premagala metafizično praznino, sem spoznala združenost snovnosti z duhovnostjo. To je dolg proces, ki ga človek lahko doseže s premišljevanjem. Višina in globina misli je bila samo simbol za duhovnost in njeno resničnost. Gre za doživljanje sveta na krilih simboličnosti in za doživljanje še drugega sveta. Ne bom govorila o razkroju in razprštivi snovnosti v atomski fiziki, ki je prvine snovnosti oropala njihove konkretnosti in neposredne zaznavnosti in jo tako skrčila na skrivnosti.

Govorila bom o skritem duhu, ki so ga že v davnini iskali v stvareh. »Materia prima« pove vse. »Materia prima« nosi modrost v sebi, ta je lastnost svetlobe. Nisem se zapletala v slepo ulico, temveč sem prodrla skozi ožine materialnega življenja v širino duhovnega sveta, ki se mi je le delno odprla. Z nekakšnim svojim prasmislom, ki ga nosim v sebi, sem zajadrala v nevidni duhovni svet, da bi se mogla samo sebe utemeljiti in razumeti. Vse svoje abstraktne zmožnosti sem usmerila v stvari, ki me duhovno povezujejo.

V današnjem času je že veliko napisanega o duhovnih stvareh. Mnogi se prebujajo ter iščejo Resnico, o kateri govorijo veliki svetovni Učitelji. Ameriški raziskovalec Baird T. Spalding v knjigi Life and Teaching of the Masters of Far East podaja svoja doživetja z Mojstri Himalaje in velike osnovne Resnice Njihovih naukov.

Svoje prvo srečanje z enim od teh velikih Mojstrov Vnebovzetja tj. Mojstrom, ki je presegel fizične zakonitosti vključno s fizično smrtjo, opisuje takole:

* * *

»V naši raziskovalni družbi je bilo enajst praktičnih, znanstveno izobraženih ljudi. Velik del svojih življenj smo preživeli v raziskovalnih delih. Bili smo navajeni, da ne sprejmemo ničesar, kar ni bilo popolnoma dokazano in nikoli nismo ničesar sprejeli v slepi veri. Prišli smo kot popolni skeptiki in odšli popolnoma prepričani in spreobrnjeni. In to celo v tolikšni meri, da so se nekateri iz naše družbe vrnili odločeni, da ostanejo, dokler ne bodo tudi sami sposobni delovati in živeti tako, kot ti Mojstri živijo še danes.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Četrti del

PRIDIGANJE V VZHODNEM PAKISTANU

Šrila Gurudev se je po sprejetju sanjasa, tik pred indijsko neodvisnostjo (1947) in po njej, podal na dolgo pridigarsko turnejo po vsej Indiji in vzhodnem Pakistanu (današnjem Bangladešu). Spremljali so ga Mihir Prabhu, Sankaršan Prabhu, Krišna Kešava Brahmačari, Trajlokja Prabhu, Mahendra Prabhu, Šri Brahma, Pjari Mohan Brahmačari, Jagješvar Das Babadži Maharadž in drugi. Balijati, Navabgandž, vas Kalakopa, Džamurki, Pakula in Čurajn so nekatera izmed pomembnih mest, ki so jih obiskali v okrožjih Dake in Mimensingha.
Ko so bili v Džamurki-Pakuli v okrožju Mimensingha, je Šrila Gurudev predaval na pandalu, postavljenem v mestni srednji šoli. Kasneje je večkrat pripovedoval o tem dogodku. V občinstvu se je tistega dne zbralo več kot tisoč ljudi obeh ver, hindujcev in muslimanov. Prišlo je tudi veliko učencev in učiteljev iz srednje šole. Več lokalnih policistov je Šrila Gurudeva prijateljsko opozorilo na napeto situacijo, v kateri so se po ločitvi Indije in Pakistana znašli hindujci v večinski muslimanski državi. Svetovali so mu, naj pazi, kaj govori in dela, ker ga vladni ljudje opazujejo. Če bi se kdo pritožil, da je rekel kaj zoper interese Pakistana, bi lahko končal v zaporu. Ko je prejel to opozorilo in opazil veliko število policistov med zbrano množico, je Šrila Gurudev začel zaskrbljeno razmišljati o težavah, s katerimi bi se moral soočiti bhakta, če bi ga zaprli v ječo, kjer se ne bi mogel izogniti nedotakljivi hrani. Da bi se izognil mogočim težavam, je prosil poslušalce, naj vprašanja prihranijo za zadnjih petnajst do dvajset minut na koncu predavanja. Rekel je tudi, da bo na dodatna vprašanja, ki niso v zvezi s predavanjem, odgovarjal v svojih prostorih ob drugem času. Prosil je, naj nihče ne prekinja predavanja z vprašanji, ker bi to zmotilo tok predavanja in druge poslušalce.

Piše: Miran Zupančič

Dragi prijatelj….
Sprašuješ me, kam gre pot o kateri se ves čas pogovarjava?
Se lahko človek naravna na Pot odrešitve in se obenem prav tako razvija v Družbi?
Kot sam veš je duša povprečno neprebujenega človeka zvezana, motna, zmedena od karakternih enostranskosti, posebnih osebnih ljubezni, skrbi, strahov in še mnogo več. In iz tega vsega, vidiš imamo verigo prisilnih instiktivnih reakcij, kolektivno neozavedenega vse do vpliva sončnih peg, polnih lun, ki so nekatere tako imenovane duše prignale do popolnoma nenavadnih norosti. Ali obstoja svoboda duše? Obstaja. Duša se mora osvoboditi. Njena zavest se lahko dvigne in nenehno širi, da z duhovnim pogledom prodre skozi vse globine in jih razreši v spoznanju. Takrat bo svobodna.

Sprašuješ me, če se zavest lahko dvigne nad prostor in čas?
Pomisli, ali lahko nekaj mislimo, kar ni niti dobro niti slabo-ali oboje skupaj? Gremo lahko skozi življenje odrešeni vezi in zapletov? V tem, vidiš leži svoboda duše. Ona naj bi in mora ocenjevati, ona naj išče dobro, božansko, naj pridobiva, krepi, se zlije…V vsakem človeku se razodeva večnost. Samo mi, ljudje, smo sposobni temu trenutku podeliti večnost. Imamo spomin.

Piše: Bernarda Pavko Prava

V novem tisočletju je vse Novo in drugače, ne glede na to, kako (zelo) želimo ostajat v starem. Ljudje se spreminjamo, izzivi so drugačni in drugačni so naši odgovori nanje, prilike so druge in naša čustva...? Nihče ne more reči, da mu je dolgčas. Zgodovina se ne ponavlja. Če pa to ni tvoja resnica, pomeni, da dosti energije vlagaš v "nazaj", v prav in narobe, v mrak v primerjavi z Novo svetlobo. Vsi poznamo ta prostor, naša dediščina je in cokla, ki nam otežuje "naprej".
Zakaj bi Novo bilo svetlejše?

Ko človek stoji, stoji vse okrog njega in ko se človek premakne, se premakne vse v njegovi realnosti. Vse staro poznamo, nalovili smo se že svojega repa v njem - potrjujeta univerzum in življenje, ko nam ponujata Novo. Novo podpira naše premike, spremembo, našo rast. Ja, Novo je ena sama sprememba. Ta je strašljiva predvsem za ljudi s trdo hrbtenico, togimi sistemi prepričanj, s tistimi, ki še naprej tripajo na moči. Sprememba je težka za vse z manj smisla za humor in igro, z manj otroka v njih. Žalostno je to in žalostno je danes njihovo življenje, polno zaganjanja po še več ali prazno brez radovednosti, energijske pretočnosti, brez vere v darila in čudeže kar tako.
Vsako darilo je treba nekako povrnit, verjame človek iz "nazaj", plačat ga je treba.
Koliko me bo zdaj stala tale sprememba? prestrašena vpije vsaka njegova celica.
In čudeži so po starem povezani z izbranci, s svetniki.

POGLAVJE 147

Jezus v templju govori ljudstvu o mesijanstvu. Kara Jude zaradi neiskrenosti. Le-ti ga hočejo kamenjati, a Jožef to ubrani. Skupina gre v Jeriho, nato v Bethabaro.
1 Na prazniku v Jeruzalemu so bili mnogi Judje iz Galileje, Judeje in Samarije.
2 Salomonov preddvor je bil napolnjen s pismouki in farizeji ter učitelji postave in Jezus je hodil z njimi.
3 Približal se mu je pismouk in rekel: "Učenik, zakaj pustiš ljudi čakati v negotovosti? Če si ti Mesija, katerega prihod so napovedovali preroki, nam tega ne boš povedal?"
4 Jezus pa je rekel: "Povedal sem vam mnogokrat, toda vi mi ne verujete.
5 Nihče ne more opravljati del, ki jih jaz opravljam, in ljudem prinašati resnice, ki jo jaz prinašam, če ni prišel od Boga.
6 To, kar sem doslej delal in govoril, pričuje za mene.
7 Bog kliče in oni, katerih ušesa so uglašena, da slišijo nebeški glas, so zaznali klic in zato verujejo vame. Bog namreč pričuje za mene.
8 Vi ne morete slišati božjega glasu, ker so vaša ušesa zaprta. Ne morete razumeti božjih besed, ker so vaša srca polna jaza.

Piše:Aurigo

Naslednji dan sta Gampopa in menih Kadampa linije prišla v vas poleg Trashiganga. Srečala sta žensko, ki jo je Gampopa ogovoril s temi besedami: »Ženska, ali morda veš kje živi Jetsun Milarepa, veliki jogi, ki lahko bere celo misli drugih ljudi in je sposoben delati tudi druge čudeže?«

Ženska mu je na to odgovorila: »Odpeljala te bom k ženski, ki nekaj ve o njemu.«
Popeljala je Gampopo in meniha k stari ženski, ki je bila oblečena v belo bombažno oblačilo. Starka je imela velik trebuh, okoli katerega je imel ovit širok trak. Gampopa jo je prijazno povprašal ali kaj morda ve o Milarepi.
Starka ga je nazaj povprašala: »Od kod prihajaš, gospod?«
Gampopa ji je odgovoril: »Moje ime je Sonam Rinchen. Prihajam iz pokrajine Ü, ki je obsijana s soncem, da bi srečal Milarepo.«
»Ah, seveda,« mu je odgovorila. »Zelo dobro, v tem primeru, ti bom pomagala, toda nocoj ga nikakor ne moreš več obiskati. Pri meni si dobrodošel in lahko prespiš v zgornjem nadstropju moje hiše. Pojdi za menoj in počaščena bom, če vama lahko ponudim nekaj hrane.« Starka je imela lepo, zelo čisto hišo, ki je bila na novo prebarvana. Vsa srečna jima je ponudila čaj in pecivo, z ostalimi prigrizki.

Piše: Jože Vetrovec v novemberskih Misterijih www.misteriji.si

Živali telepatsko pripovedujejo o svojih boleznih, sreči, nesreči
Sofija energijsko zleze v žival. Tedaj jo razume in lastniku lahko pove, kako se konj, pes, mačka, papiga, morski prašiček počuti; zazna, če je žival morda bolna, kaj jo boli, kaj bi rada … Ima talent, da se znajde z živaljo in lastnikom v skupnem morfogenetskem polju, o katerem smo že pisali (članek si lahko preberete v spletnem arhivu) in bomo spet v naslednji številki Misterijev. Vi pa imate možnost poklicati Sofijo. V uredništvu Misterijev bo vsak ponedeljek med 16 in 17 uro. Številka telefona je 01/434 73 09.

Nadčutne sposobnosti živali so skoraj še neraziskane, še manj pa je sposobnost Sofije. Največ je doslej na tem področju raziskoval angleški biolog Rupert Sheldrake. Spoznal je, da ima narava svoj spomin, ki je vzrok razvoja organizmov in njihovih sposobnosti in ki temelji na "morfični resonanci". Ugotovil je, da je morfično polje tisto, ki telepatsko povezuje živali z njihovimi lastniki, tako da zaslutijo, kdaj bo gospodar prišel domov. Sofija pa telepatsko ugotavlja, kaj se mota v glavah živali.

POGLAVJE 143

Pravičnost v plačevanju. Jezus pove priliko o gospodarju in delavcih. Razglasi božji zakon o ločitvi zakoncev. Skrivnost zakonske zveze.
1 Gospod je stal ob jezeru. Iz množice, ki ga je obdajala je stopil nekdo in rekel:
2 "Ali Bog poklanja nagrade, kakor jih dajejo ljudje za to, kar storimo?"
3 Jezus je odgovoril: "Ljudje nikoli ne vedo, kaj so drugi ljudje resnično naredili. To življenje je zgolj življenje zunanjega videza.
4 Nekdo se utegne zdeti, da opravlja mogočno delo in ga sodijo kot vrednega velikega povračila.
5 Drugi se zdi, da je izrodek na žetvenih poljih življenja in torej kot da zasluži samo sramoto v očeh ljudi.
6 Ljudje ne poznajo človeških src. Edino Bog pozna človekovo srce. Ko bo tedaj dan končan, je možno, da poplača z življenjem njega, ki se je zrušil pod bremenom dneva, zavrne pa moža, ki je bil idol človeških src."
7 Nato je povedal priliko: "Kraljestvo duše je kakor človek, ki je imel obširno posest.
8 Zgodaj zjutraj je odšel na trg, iskat ljudi, ki bi mu spravljali žito.

Piše: Miran Zupančič

Božje spoznanje moramo pridobiti na trojni poti. Najprej Ga doživimo s poglabljanjem v Sveto pismo, kjer je zapisana izkustvena pot prerokov, apostolov, evangelistov, predvsem pa mučenikov. Drugič Ga spoznamo s pomočjo globokega raziskovanja v živi naravi in s tem, da nastopimo kot zdravnik, tisti, ki celi in pomaga - kot posnemanje Jezusa. Tretjič Ga doživimo kot živi človek, da, kot tisti, ki nosi križ, ko gre po Kristusovi poti s pomočjo udejanjanja ljubezni do bližnjega in služenja človeštvu.

Razklana zavest ne pozna Kristusove enosti i Očetom, niti ne pozna Kristusa kot Duhovnega Sonca niti Kristusa v lastnem srcu. Zato razklana zavest išče dokaz in sprašuje, če je Jezus izven Kristusa in v njem. In z odgovori ni zadovoljna. Kdor je prispel na mejo razklane zavesti in lahko izkusi Luč te nove zavesti, ve, da je bil zvlečen preko omejitve Starega in da sme sedaj začeti s povsem novim razvojem. O tem koraku se je veliko pisalo in modrovalo. Toda čas za opisovanje in razglabljanja je že mimo. Okoliščine na zemlji se zelo hitro spreminjajo. Gostota snovi je dosegla svoj višek in človeštvo se sooča s potrebo po popolnoma novi zavesti. V ljudeh mora biti prebujena Kristusova Luč, ki mora z njih strgati oblake sebičnosti. Kristusovo seme v človeku se mora združiti z Duhom: jaz ( nesmrtna duša) in Oče( izvirni Duh) morata spet postati eno. Potem se lahko duh spet povezuje z dušo, ki je postala dovzeten organ. Božanski duh se lahko razkriva s pomočjo nesmrtne duše in tako človek vstopi v proces preoblikovanja in vstajenja.

Rojen je bil sedem tednov po Veliki noči, za Binkošti, 22. maja neznanega leta osorej za praznik višjega jaza. Ime mu je bilo Ebenchard. Nagibajo se k razlagi, da so njegovo dušo kmalu po rojstvu preobrazili alkimisti in mistiki v Pragi, vendar tu njegovo poslanstvo preobrazbe še ni bilo končano, ker je šele pozneje v odraščajoči dobi dosegel višji razvoj v objektivnem mišljenju ter natančnem zaznavanju, čutenju in odkrivanju skrivnosti. Z osvobajanjem astralnega telesa od fizičnega s prehodom skoz predor duhovnega sveta je kmalu našel odgovor in razkril resnico o sebi, spregovoril je notranji glas in čutil je, da bo hrepenel po vedenjih in da bo njegova duša izžarevala mir in zaupanje ter da lahko postane ustvarjalen človek na vseh področjih, v spoštljivem odnosu do vsakega bitja in duhov.

Ebenchard se je razvijal postopno. Sebe ni doživljal kot individualno bitje z Jazom, temveč se je čutil kot bitje, ki ga vodijo duhovna bitja. Po preteku let je dosegel stopnjo, da najprej zase reče »Jaz« in na določen drugačen način obstaja s svojo svobodo v odločanju, čutenju in delovanju, kot je bil sprva navajen. Njegova vez z duhovnim svetom išče zavestno poti o razkritju resnice o samem sebi. Sebe čuti, kot bi bil drevo s koreninami in krošnjo in da ima njegova duša humus in avro, njegovo potovanje, ko pride čas za to pa svet prednikov in svet duhov. Občutil je neko višje stanje, ki ga je nosil v sebi, kot da bi se še kot zarodek kopal v morju praštevil in prakristalov. Zaznal je, da ima to sposobnost, da loči svoje astralno telo od telesnega.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Tretji del

ŠRILA GURUDEVOVO SREČANJE Z DR. C. V. RAMANOM

Leta 1930 so v kalkutskem Bagh Bazaar Gaudija Mathu ob času Džanmaštamija organizirali mesec dni dolg festival. Vsak večer so povabili drugega dostojanstvenika, da je kot častni predsednik vodil večerno srečanje. Med rednimi obiskovalci predavanj Gaudija Math pridigarjev je bilo tudi nekaj študentov svetovno znanega znanstvenika C. V. Ramana. Nekega dne so ti študentje šli k Šrila Prabhupadu in se pritožili, češ da je bil vsak večer za častnega predsednika izbran drug dostojanstvenik, medtem ko njihov profesor, ki ga je poznal ves svet, ni bil niti povabljen.
Šrila Prabhupad je odgovoril, da nima nič proti temu, da se za en večer imenuje dr. Ramana za častnega predsednika. Prosil je Šrila Gurudeva, naj poskrbi za njegovo povabilo. Šrila Gurudev je najprej odšel do hiše dr. Ramana, a ga ni bilo doma. Znanstvenikova žena ga je s kurirjem poslala v doktorjev laboratorij na ulici Circular Road. Tam ga je Šrila Gurudev našel v drugem nadstropju, kjer je sedel v kotu velikega delovnega prostora, zatopljen v svojo raziskovalno dejavnost. Dr. Raman ni govoril niti bengalščine niti hindija, zato sta se pogovarjala v angleščini.

Samo zaupajmo jim.
Tu se večina vpraša, kako nekomu oz. nečemu zaupati, če pa smo bili toliko krat razočarani, nasedli temu in onemu, se bori s strahovi, polaščala se nas je panika, počutili smo se izgubljeni, nerazumljeni in še veliko drugih stvari, ki naj je vedno znova spravljalo v obup.
Večina nas je vedno jemala stvari preveč površno ali pa jih želela miselno sicirati in iskati logična pojasnila in strokovno razlago.
Možgani, ki delujejo analitično, niso sposobni razumeti stvari, ki se dogajajo na višji stopnji zavesti, saj se teh stvari ne da prijeti, otipati, se jih izmeriti…

Pri komuniciranju z Angeli je potrebno postavljati jasna vprašanja, saj so potem tudi odgovori jasni, niso dvoumni in nas ne spravljajo v dvome.
Oseba, ki se loti tega pa mora vedeti tudi to, da se vse spremembe ne zgodijo kar tisti trenutek in je potrebno včasih tudi nekaj časa in potrpljenja. To seveda ne pomeni, da mora nekdo, ki bi si rad priklical notranje vodstvo - vodstvo Angelov prizadevati to leta in leta, je pa res, da mora imeti kar nekaj predhodnega znanja s tega področja. Saj je podobno kot voziti avto - vsi ga vozijo, eni boljše, drugi slabše. Odvisno od posameznika, njegove iznajdljivosti in spretnosti.

Jezus in trije apostoli se vrnejo v Kafarnaum. Jezus posluša poročilo sedemdeseterih. S svojimi apostoli prepotuje Galilejo in vzpodbuja vernike. Ozdravi ženo, pove priliko o malem semenu in velikem drevesu.
1 Prišel je čas povratka sedemdeseterih, ki jih je bil Jezus razposlal pridigat.
2 Zato so Jezus, Peter, Jakob in Janez nastopili svoje potovanje nazaj v Galilejo.
3 Šli so skozi Samarijo in pri tem obiskali veliko vasi in mest. Povsod so se ljudje v gnečah zbirali po cestah, da bi videli človeka, o katerem so razglašali sedemdeseteri. In Jezus je učil ter ozdravljal bolne.
4 Ko so dospeli v Kafarnaum, so bili sedemdeseteri tamkaj. Prevzeti od veselja, so rekli:
5 "Duh Gospoda vojnih trum je bil na vseh poteh z nami in nas je napolnjeval.
6 Moč svete Besede se je razkrivala v nas. Ozdravljali smo bolne, hromi so spet hodili, gluhi slišali, slepi spregledali.
7 Najhujši demoni so se tresli, kadar smo izgovarjali Besedo, in bili so nam pokorni."
8 Jezus pa je rekel: "Ko ste hodili po potih, so nebesa žarela v svetlobi, prav tako je žarela zemlja; zdelo se je, kot da se spajata v eno. In videl sem, da je Satan kot blisk padel z nebes.

Pravzaprav bi se knjiga lahko imenovala Prehod duše. Zakaj je tako, se ti razkrije šele v zadnjem poglavju. Založba je sicer marketinško bombastično knjigo poimenovala Slovenska knjiga mrtvih, vendar močno dvomim, da je ta ideja zrasla na avtorjevem zelniku. Ko bo namreč Rak zapustil svoje telo, lahko mirno zapišem, da bo s tistim trenutkom Slovenija dobila svojega (prvega?) vnebovzetega mojstra. Zato je tudi razumljiva njegova želja, za katero verjamem, da mu jo je narekoval Vodnik, naj za časa zemeljskega bivanja ostane anonimen. Pavel Matej Rak je namreč psevdonim.

Bistvo knjige ni v tem, da bi nas naučila obredja in ravnanja ob rojevanju v onostranstvo naših bližnjih, pač pa imamo pred sabo dokument, resnično pričevanje človeka, nekoga izmed nas, ki je prišel do stopnje razvoja, ko se mu v naslednjem življenju ne bo treba več roditi v biološko telo.

Srečal/a boš angela in nekako boš vedel,
da se mu lahko izpoveš, ali kakorkoli bi že ti temu rekel.

Povedal/a mu boš, da nikakor ne znaš več živeti.

Brez vsakega obotavljanja mu boš rekel/a,
da trpiš veliko čustvenega bremena, brez katerega
že dolgo let, ne znaš več hoditi po naši okrogli zemlji.

Priznal/a mu boš, da si izgubil stik s katerim si včasih
tako lepo pozdravljal in se brez sejanja velikega
čustvenega bremena, znal nasmehniti ljudem.

Vedel/a boš, da te to veliko čustveno breme neizmerno trpinči.
Trpinči te tako močno, tako kot beli - spiralasto zvijoči črvi, ki bruhajo znotraj
matrice tvojega fizičnega in astralnega telesa.

- Življenjsko pomembno odpoved osebni svobodi sem morala sprejela v rani mladosti, ko sem kot žrtev nasilnega mladeniča postala mati. V obeh družinah so se "odrasli" strinjali, da je treba sramoti prikriti s takojšnjo poroko. Kljub temu, da so vsi vedeli, kaj mlado, neizkušeno dekletce v tem zakonu čaka od prikritega pijanca in nasilneža. Materi sta z duhovnikom na hitro uredili vse potrebno, tudi za birmo in ostale ceremonije. Na moje mile prošnje, da bi sama živela z otrokom, se niso ozirali, saj to ne bi bilo v krščanskem duhu. V njegovem imenu se je zatem v zakonu dogajalo marsikaj grdega, s tiho podporo tašče in duhovnika. Podpora in zaščita moškemu, sinu, očetu, nikoli in nikdar mladi mamici. Ker: vsak mož ima svoj zob, s katerim ženo grize, ali: naloga žene je, da boža moža v smeri, kakor dlake rastejo. Sveta dolžnost posiljene deklice je samo ta, da si dobi moža in se mu podredi, še posebej hvaležna pa naj bi bila jaz, ker je moj moški vse grdobije delal iz same zaljubljenosti vame. Od takrat dalje sem pri maši vedno bruhala, zato sem lahko molitev opravljala sama doma in s tem so bili postavljeni temelji mojega odpora proti RKC in začetki samostojnosti.

- Ne bi vam utrujala z nadaljevanjem, dolgo časa ni bilo lepo. Pustiti sem morala študij, skrbeti za ostarelo taščo, družino in dober vtis navzven, četudi lažen. Veliko sem se posvečala prijateljici, katere sin je bil spolno zlorabljen pri verouku, sicer pa v pričakovanju nečesa boljšega le životarila.

Vsi smo iz istega Izvora – ena družina. Vse prihaja iz Enega in se vrača k Enemu.

Izven našega malega prostora nas obkroža brezmejni širni prostor. Od tam lahko prejmemo pomoč, če to dopustimo.

Vrata so široko odprta za tiste, ki so pripravljeni sprejeti.

Človek naj živi Božje nauke, ker ko se potopi vanje, se potopi tudi v Bratstvo ljudi.

Dela in ne le lepe besede imajo trajno vrednost.

Pot k napredku nam je zaprta le zaradi verskih dogem in naših osebnih predsodkov.

POGLAVJE 135

Jezus uči v templju. Razkriva globine poslanstva Kristusa. Voditelji ga hočejo kamnati, a Jezus izgine.
1 Bilo je po prazniku. Jezus, Peter, Jakob in Janez so sedeli v tempeljski zakladnici.
2 Ostalih devetero se je vrnilo v Kafarnaum.
3 Ljudstvo je polnilo tempeljske dvore in Jezus je govoril:
4 "Jaz sem svetilka. Kristus je olje Življenja. Sveti Dih je Ogenj. Glejte Luč! Kdor sledi meni, ne bo hodil v temi, ampak bo imel Luč Življenja."
5 Učitelj postave mu je rekel: "Ti pričuješ sam za sebe, torej tvoje pričevanje ne more biti resnično."
6 Jezus pa je rekel: "Če jaz pričujem za sebe, govorim to, kar je res, kajti vem, odkod sem prišel in kam grem.
7 Nihče v mesu ne more pričevati za mene, ker nihče ne more vedeti, odkod sem prišel in kam grem.
8 Moja dela pričujejo za resnico, ki jo govorim. Kot človek bi ne mogel govoriti besed, ki jih govorim. To so besede Svetega Diha. Torej je Oče, ki pričuje za mene."

Piše: Miran Zupančič

Kdor obravnava Sveto pismo kot knjigo s simbolično vsebino, ne bo pri omembi Babilona pomislil le na ruševine tega mesta v današnjem Iraku, pri omembi Jeruzalema pa na Jeruzalem v današnjem Izraelu. Ravno tako ga ne bo zbegalo Janezovo razodetje, ki postavlja padec Babilona nasproti »Novemu Jeruzalemu, ki se je spustil z neba navzdol«.

Poanta vsega je namreč v tem, da gre za staro zemeljsko in materialistično življenje, ki je postavljeno novemu nebeškemu in duhovnemu življenju nasproti. Tri do štiri tisočletja pr. n. št. je bil Babilon cvetoče mesto v središču sumerske kulture. Sveto pismo ga pogosto omenja, v Razodetju pa je opisan njegov padec. Spominja na zemeljsko usmerjeno središče, v katerem se ljudje predajajo udobju. Pozabili so na svoj božanski cilj in na vse, kar jih na to spominja; usmerjeni so samo na svoj materialni blagor. Vzeto tako, je Babilon simbol moči, ki drži človeka ujetega v materijo. V Razodetju 18, 2 piše:
»Padel je, padel veliki Babilon in postal hudičevo bivališče.«

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Drugi del

ŽIVLJENJE IN SLUŽENJE V GAUDIJA MATHU

Šrila Gurudev se je kmalu po iniciaciji preselil v Math, da bi se popolnoma posvetil služenju Krišni in njegovih častilcev. Sprejel je veliko zaobljubo, da bo vse življenje preživel v celibatu oziroma ostal naišthika-brahmačari. Kaj kmalu je zaradi posvečenega služenja svojemu Guruju, neutrudljive vneme in sposobnosti v raznovrstnih službah postal eden izmed Šrila Prabhupadovih vodilnih učencev. Zaradi njegove neomajne odločnosti, prizadevnosti in uspešnosti v vseh opravilih, ki so mu bila zaupana, je Šrila Prabhupad zanj rekel, da ima 'vulkansko energijo'.
Šrila Gurudev je bil eden glavnih zbiralcev prispevkov; ta njegova služba je bila ključnega pomena za Šrila Prabhupadovo obsežno gibanje in še posebej za oznanjanje Mahaprabhujevega sporočila na Zahodu. Pritegnil je vsakogar, ki je uzrl njegov zlati lik in ga slišal govoriti Hari katha. Mnogi so sami od sebe pristopili k njemu in mu darovali prostovoljni prispevek.
Šrila Gurudev je po Šrila Prabhupadovem naročilu veliko časa preživel v Gaudija Mathu v Madrasu, kjer je vodil nakup zemljišča ter postavitev templja, Nath mandirja in bivalnih prostorov. V tem času sta ga še posebej spodbujala njegova starejša duhovna brata, njegova svetost Šrila Bhakti Rakšaka Šridhar Maharadž in njegova svetost Šrila Bhakti Hridoj Bon Maharadž. Med zbiranjem sredstev za ta projekt se je Šrila Gurudev sestal z vodilnimi prebivalci Madrasa in se z mnogimi pobliže spoznal.

POGLAVJE 131

Jezus in Peter plačata tribut. Apostoli se potegujejo za prvenstvo. Jezusov očitek, praktični pouk. Prilika o dobrem pastirju.
1 Ko so Jezus in dvanajsteri počivali v hiši, je prišel cestninar k Petru in mu rekel: "Ali Jezus in vi plačujete davek pol šekla?"
2 Peter je odgovoril: "Kar se od nas zahteva, plačamo."
3 Jezus pa je vprašal: "Od koga cestninarji pobirajo ta posebni davek? Ali od tujcev ali pa od lastnih ljudi?"
4 Peter je odgovoril: "Samo tujci so dolžni plačati ta davek."
5 Tedaj Jezus dalje: "Mi vsi smo domačini in smo oproščeni. Toda, da ne bo prepira, plačajmo." Toda nihče ni imel ustreznega denarja.
6 Pa je Jezus rekel Petru: Pojdi k jezeru. Vrzi trnek in ujel boš ribo, ki bo imela v sebi šekel. Vzemi to in plačaj davek zase in zame."
7 Peter je storil, kakor mu je Jezus velel. Našel je šekel in plačal davek.
8 Nato je Jezus slišal, kako so se dvanajsteri prepirali med seboj. Duh mesenega jaza je razgibaval njihova srca, pa so razpravljali o tem, kdo med njimi je največji pred Bogom in pred ljudmi.