POGLAVJE 161

Jezus poučuje enajstere. Pove jim, da se mu bodo vsi odtujili in da ga bo Peter pred jutrom trikrat zatajil. Zadnje besede spodbude. Obljuba Tolažnika.
1 Medtem je Juda hodil zunaj, da bi srečal poslance duhovnikov ter izdal Gospoda.
2 Učenik je učencem govoril: "Ura je prišla, sin človekov bo sedaj poveličan.
3 Otročiči moji, še malo časa sem pri vas. Kmalu me boste iskali, a me ne boste našli; kamor namreč jaz grem, tja vi ne morete priti.
4 Izročam vam novo zapoved: Kakor jaz ljubim vas in darujem svoje življenje za vas, tako naj bi vi ljubili svet in žrtvovali svoje življenje za rešitev sveta.
5 Ljubite drug drugega, kakor ljubite sami sebe, tedaj bo svet vedel, da ste sinovi božji, učenci sina človekovega, ki ga je Bog poveličal.
6 Peter je rekel: "Gospod, kamor greš ti, tja bom šel jaz, kajti jaz bi hotel svoje življenje darovati za svojega Gospoda."
7 A Jezus je rekel: "Ne hvali se, kot da si neustrašen, moj prijatelj. To noč ne boš toliko močan, da bi šel z menoj.
8 Samo poslušaj. Peter! Trikrat me boš zatajil, predno bo petelin jutri zjutraj zapel."

Med brskanjem po starih matičnih knjigah sem naletela na dogodek izpred sto trideset let. Župnik, zadolžen za verodostojno dokumentiranje, je zapisal:

"Dne 9. Oktobra 1877 je bil najden obešen pod Malnarjevem kozolcem Janez Belčič. Doma iz Bukovca št.46 pod Šmarno goro - star 34 let. Zadavil se sam. ŽIVEL, POGINIL, ZAKOPAN BREZ BOGA."

Sedaj pa sprašujem tiste, ki vedo odgovor:
Na katerega Boga se sklicuje omenjeni župnik in na kateri Božji zakon?

Jana

Dan, ki smo ga preživeli z delom v službi, s študijem, skrbmi za družino ali v družbi svojih prijateljev, s sprostitvami na sprehodu, s športom ali z dejavnostmi, ki jih opravljamo z veseljem, kot so pisanje, slikanje, fotografiranje, vrtičkanje in podobnimi konjički, se je povezal z večerom in dopolnili smo nek višji smisel, da se je dan zlil v naše harmonično zadovoljstvo in da smo ga dobro in koristno preživeli.

Zaključek dneva pa je tudi moralni opomin, ki nam veli, da razmislimo kako smo ga preživeli, kaj smo postorili in kaj nismo od načrtovanega ter kaj smo naredili za svoje zdravo življenje in dobro počutje, za svojo duhovno rast ter v izkazovanju ljubezni z dejanji v dobro drugih. Če dan ni bil uspešen, smo zvečer neveseli, brezbrižni in preplavi nas nezavestna kritika, da krivimo druge, ki so bili vpleteni v našo zgodbo, da so krivi, da to ali ono nismo uresničili tako kot smo načrtovali ali da smo zaradi njih slabe volje.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Peti del

BHAKTI BALLABH TIRTHA MAHARADŽ SPREJME GURUDEVOVO ZAVETJE

Šrila Gurudev je leta 1947 zopet šel v Asam, tokrat v Goalparo. Povabil ga je Radha Mohan Dasadhikari, doma živeči član Gaudija Matha. To pot so Šrila Gurudeva spremljali Krišna Kešava Brahmačari, Udharan Brahmačari, Madhavanada Vradžavasi in Ratharurha Das Brahmačari. Šrila Gurudev in njegovi spremljevalci so se nastanili v hiši Radha Mohan Dasa in vodili srečanja v raznih delih mesta. Redna Harisabha v Goalpari je organizirala poseben zbor, ki mu je predsedoval Khiroda Sen, najuglednejši advokat v mestu. Od drugih pomembnih ljudi so bili prisotni še okrožni tožilec, Kamakhja Čaran Sen in zastopnik mečparskega posestva Prija Kumar Guharaj.
Kamakhja Čaran Guharaj, sin Dhirendre Guharaja, je prvič srečal Šrila Gurudeva v hiši Radha Mohana v Goalpari. Pozneje je bil iniciran in je dobil ime Krišna Ballabh Brahmačari, po prejetju sanjasa pa Tridandi Svami Bhakti Ballabh Tirtha Maharadž. Tja je prišel s prijateljem Devavrato (Ravijem), da postavi nekaj vprašanj o duhovnem življenju, saj je hotel jasno vedeti, na kakšen način lahko doseže Gospoda. Ko je zagledal Šrila Gurudeva na dvignjenem sedišču in se priklonil pred njim, je Kamakhja Čaran na sebi začutil dež Šrila Gurudevovih blagoslovov, da se je ves naježil.

Piše: Miran Zupančič

Zaradi vse močnejšega vpliva Vodnarja zanimanje za duhovno plat našega življenja hitro narašča, saj se je izkazalo, da mnogih težav ni mogoče razrešiti zgolj po materialistično-filozofski plati. Današnji človek je soočen z vprašanji, ki ga od nekdaj mikajo ter ga v njegovem iskanju potiskajo naprej. V zvezi s temi vprašanji vlada danes bolj kot kdajkoli hiperaktivnost in zmešnjava, Odgovori na vse in vsem se ponujajo naprodaj kot na velikem sejmu. Mnogim se vse to zdi napeto, če se jim iluzorno pričara odgovore na vsako tisočero vprašanje. Predvsem je vznemirljivo in pestro, enostavno takole brez zadržka povedati, kar nekomu ravno leži na jeziku in pri tem predvsem pustiti vse odprto. Nekdo nekomu pričara, da je bil v prejšnjem življenju to in ono v nadaljevanju tega življenja pa je njegova naloga to in ono… Potem mnogi rečejo: »Dobro je, da smo o tem spregovorili.« Nato slišiš:«iskanje« je dobro, ampak«najdenje« vseeno raje ne, to bi me preveč obvezalo.Kajti »Najdenje« je vendarle neizbežno povezano z odgovornostjo! Da, kdo bi jo sploh lahko nosil.

Nedavno sem na eni radijski oddaji poslušal resigniranega reformiranega filozofa, ki je iskreno in na kratko ugotavljal: » Žal moramo spoznati in vedeti, da nič ne vemo. Da, filozofija je pravzaprav skrenila.« Vsi dobro vemo, da se cela množica takšnih in drugačnih strokovnjakov ukvarja z razreševanjem bistvenega vprašanja življenja, da bi razrešili enigmo človeka in sveta in da bi prodrli do načrta, ki se nahaja za tem. Čas v katerem živimo lahko opišemo kot dobo odprtih vprašanj. Kajti vsak odgovor na vprašanje, poraja nova vprašanja.

POGLAVJE 157

Skupina na Oljski gori. Jezus napove uničenje Jeruzalema in strahote ob koncu sveta. Svoje učence opominja k zvestobi. Povratek v Betanijo.
1 Z dvanajsterimi je nato Jezus zapustil tempelj, vzpeli so se na Oljsko goro in se na njej razporedili po zemlji tako, da so imeli pred seboj spodaj jeruzalemska mestna vrata.
2 Učenci so mu rekli: "Poglej to čudovito mesto Jeruzalem! Vse njegove stavbe so tako lepe! Njegovi templji in oltarji so odeti v tolikšno veličje!"
3 Jezus pa je rekel: "Jeruzalem je slava mojega ljudstva Izraela. A glejte, prišel bo čas, ko bo porušeno do zadnjega kamna, in tedaj bo v zasmeh in sramotilna beseda narodom zemlje."
4 Učenci so vprašali, kdaj bo to opustošenje nastopilo.
5 Jezus jim je odgovoril: "Ta narod ne bo prešel, ko bo orožje zavojevalca zagrmelo ob njegovih vratih. Vdrl bo vanj in kri se bo prelivala po cestah kakor voda.
6 Vse dragocene opreme templja, dvora in palač bodo razrušene ali odpeljane, da z njimi prekrijejo kraljevske palače in dvore.
7 Glejte, ti dnevi niso pred vrati. Predno nastopijo, glejte, se vas bodo polastili pismouki, farizeji, veliki duhovniki in učitelji postave.
8 Brez vzroka vas bodo postavili pred sodišče, kamenjali vas bodo, v sinagogah vas bodo pretepali, pred gospodovalci tega sveta boste obsojeni, vladarji in kralji bodo nad vami izgovarjali smrtno obsodbo.

Raziskovalna odprava po Himalaji pod okriljem Mojstrov, kot to opisuje Baird Spalding, se je začela s spremstvom Mojstra Emila ter še dveh po imenu Jast in Neprow. Emil je na začetku odprave rekel: "Napočil je čas, da začnete svojo odpravo. Jast in Neprow, vas bosta spremljala. Potovali boste pet dni do svoje naslednje pomembne postaje približno stopetdeset kilometrov od tu. Jaz bom še nekaj časa ostal tu, ker ne potrebujem toliko časa, da bi prepotoval to razdaljo. Ampak čez pet dni bom tam, da vas pozdravim."

To je bil začetek odprave, ki je trajala tri leta in pol in je ves čas potekala kot v ritmu in harmoniji glasbe. Vse je bilo do podrobnosti popolno izvedeno: ob pravem času na pravem mestu.

Piše: Aurigo

Gampopa je sledil mladi ženski na vrh Griča srečnega dogodka. Tam na grebenu, je Gampopa prvič v svojem življenju videl svojega guruja Jetsun Milarepo. Milarepa je sedel na vrhu ogromnega balvana. Izgledal je star okoli osemdeset let. Njegovi temni lasje so se mešali s sivimi in bili so spuščeni preko ramen, vse do njegovega pasu. Oblečen je bil samo tenko haljo iz belega bombaža, ki je komaj zadostovala, da obdrži človeško toploto v hladnem zraku Tibeta. Njegova koža je bila izpostavljena dolgim letom življenja na prostem, vendar se je videlo, da izžareva auro, polne energije in miru. Oči so izžarevale notranjo svetlobo, ki je bila rojena v mnogih let meditacije. Gampopa se je počutil kakor, da je v navzočnosti leva ali kralja.

Poln spoštovanja in iskrenosti se je Gampopa priklonil pred učiteljem in mu ponudil vseh šestnajst unč zlata kot mandalo daritev, skupaj s finim čajem. Milarepa je gledal naravnost in za trenutek ostal brez odgovora. Zatem so se njegovi oči zafiksirale, iz mandale je vzel košček zlata in ga zalučal proti nebu ter izrekel: »Darujem to reč Marpi Lodraku.«

Vsa prosta mesta so že zasedena!!!!!!!

Vili Ravnjak: PROGRAM MEDITACIJ 2005/2006

MEDITACIJSKE DEJAVNOSTI:
· Seminar meditacije za začetnike
· Seminar kundalini meditacij
· Meditacijski treningi

Cilj meditacij je človekov uravnoteženi duhovni razvoj, ki zajema hkratno prebujanje in ozaveščanje:
· sebe kot energije in svetlobe (kundalini meditacije),
· sebe kot zavesti in praznine (sunyata meditacije - vipassana, zazen),
· razvijanje etičnega čuta in moralnosti, spodbujanje sočutja, nesebičnosti, strpnosti, nenasilja ... (metta meditacije).

Razlaga pojmov:
· kundalini (kozmični ustvarjalni potencial v človeku, speča sila duhovne evolucije; temeljni pojem v jogi in tantri)
· sunyata (praznina; izvor vsega; začetek in konec stvarstva; temeljni pojem azijskih filozofij in religij, posebej budizma)
· metta (dobrosrčnost, dobrohotnost, univerzalna nesebična ljubezen; temeljni pojem budizma)

Meditacijske dejavnosti (treningi, seminarji, predavanja ...) so organizirane občasno. Datumi prireditev so objavljeni mesec dni pred začetkom.

Piše: Miran Zupančič

Nahajamo se v zgodnjem začetku velikega kozmičnega dogajanja, tako se oznanja povsod v svetu. Smo pred epohalnimi duhovnimi odkritji, pred velikim prebujenjem.

Svetloba ali Luč večnega Duha, se dotika našega najglobljega BISTVA, ki je tako dolgo ležalo v nas kot dragoceni biser se prebuja. Zaznavamo, da je svetloba edinstvena povezava naše duše z Bogom, večna zveza nas človeških otrok z božanskim Duhom. Vse stiske, muke, tema in zapuščenost, vsi trni okoli našega sebstva se umaknejo, razpustijo in preidejo v luči duhovnega sonca.

Nič se ne more zoperstaviti njegovi luči. In spoznati moramo, da so strah, dvom in smrt v svetem duhovnem svetu nebistveni. Potem se lahko zgodi, da se v srcu odpre resnično življenje kot večna pomlad. Dih ljubezni je poljub življenja duhovnega kralja-Kristusa, ki dopusti prebujenje naše duše! Vedno več ljudi poseduje to oživljanje duše, kjer se Duh priključi na dušo. Atmosfera se začenja močneje spreminjati. To je prebujenje notranjega duhovnega človeka, ki so ga že tisočletja napovedovali preroki, vidci in modreci..Je sad neštetih življenjskih izkušenj vsakega, ki hrepeni po krščanskem doživetju.

POGLAVJE 152

Jezus obsodi nerodovitno smokvo. Izžene prekupčevalce iz templja. Poučuje ljudstvo. Se vrne v Betanijo.
1 Naslednjega dne, v ponedeljek, je prišel učenik z dvanajsterimi v Jeruzalem.
2 Ko so prišli po poti, so zagledali smokvino drevo, ki je imelo obilico listja, o sadu pa nobenega sledu.
3 In Jezus je govoril drevesu: "Ti nekoristni zajedalec, na pogled si zdrav, toda tvoj videz vara.
4 Jemlješ si od zemlje in zraka hrano, ki bi jo morala imeti plodonosna drevesa.
5 Povrni se v zemljo in postani sam hrana, da jo uživajo druga drevesa."
6 Ko je Jezus to smokvinemu drevesu povedal, je šel dalje.
7 Ko so dospeli v tempelj, glej, so bili vsi prostori napolnjeni z malimi trgovci, ki so prodajali golobe in živali ter drugo za daritve. Tempelj je bil videti kot tržnica.
8 Ob pogledu na to je Jezusa prevzel gnev in je rekel: "Vi, možje Izraela, kakšna sramota! Menimo, da je to hiša molitve. Toda zdaj je razbojniška jama. Odstranite to navlako iz tega svetega mesta."

(Kaj je bila prej kura, ali je bilo prej jajce?)

Potem, ko sem se naučila duhovno misliti in premagala metafizično praznino, sem spoznala združenost snovnosti z duhovnostjo. To je dolg proces, ki ga človek lahko doseže s premišljevanjem. Višina in globina misli je bila samo simbol za duhovnost in njeno resničnost. Gre za doživljanje sveta na krilih simboličnosti in za doživljanje še drugega sveta. Ne bom govorila o razkroju in razprštivi snovnosti v atomski fiziki, ki je prvine snovnosti oropala njihove konkretnosti in neposredne zaznavnosti in jo tako skrčila na skrivnosti.

Govorila bom o skritem duhu, ki so ga že v davnini iskali v stvareh. »Materia prima« pove vse. »Materia prima« nosi modrost v sebi, ta je lastnost svetlobe. Nisem se zapletala v slepo ulico, temveč sem prodrla skozi ožine materialnega življenja v širino duhovnega sveta, ki se mi je le delno odprla. Z nekakšnim svojim prasmislom, ki ga nosim v sebi, sem zajadrala v nevidni duhovni svet, da bi se mogla samo sebe utemeljiti in razumeti. Vse svoje abstraktne zmožnosti sem usmerila v stvari, ki me duhovno povezujejo.

V današnjem času je že veliko napisanega o duhovnih stvareh. Mnogi se prebujajo ter iščejo Resnico, o kateri govorijo veliki svetovni Učitelji. Ameriški raziskovalec Baird T. Spalding v knjigi Life and Teaching of the Masters of Far East podaja svoja doživetja z Mojstri Himalaje in velike osnovne Resnice Njihovih naukov.

Svoje prvo srečanje z enim od teh velikih Mojstrov Vnebovzetja tj. Mojstrom, ki je presegel fizične zakonitosti vključno s fizično smrtjo, opisuje takole:

* * *

»V naši raziskovalni družbi je bilo enajst praktičnih, znanstveno izobraženih ljudi. Velik del svojih življenj smo preživeli v raziskovalnih delih. Bili smo navajeni, da ne sprejmemo ničesar, kar ni bilo popolnoma dokazano in nikoli nismo ničesar sprejeli v slepi veri. Prišli smo kot popolni skeptiki in odšli popolnoma prepričani in spreobrnjeni. In to celo v tolikšni meri, da so se nekateri iz naše družbe vrnili odločeni, da ostanejo, dokler ne bodo tudi sami sposobni delovati in živeti tako, kot ti Mojstri živijo še danes.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Četrti del

PRIDIGANJE V VZHODNEM PAKISTANU

Šrila Gurudev se je po sprejetju sanjasa, tik pred indijsko neodvisnostjo (1947) in po njej, podal na dolgo pridigarsko turnejo po vsej Indiji in vzhodnem Pakistanu (današnjem Bangladešu). Spremljali so ga Mihir Prabhu, Sankaršan Prabhu, Krišna Kešava Brahmačari, Trajlokja Prabhu, Mahendra Prabhu, Šri Brahma, Pjari Mohan Brahmačari, Jagješvar Das Babadži Maharadž in drugi. Balijati, Navabgandž, vas Kalakopa, Džamurki, Pakula in Čurajn so nekatera izmed pomembnih mest, ki so jih obiskali v okrožjih Dake in Mimensingha.
Ko so bili v Džamurki-Pakuli v okrožju Mimensingha, je Šrila Gurudev predaval na pandalu, postavljenem v mestni srednji šoli. Kasneje je večkrat pripovedoval o tem dogodku. V občinstvu se je tistega dne zbralo več kot tisoč ljudi obeh ver, hindujcev in muslimanov. Prišlo je tudi veliko učencev in učiteljev iz srednje šole. Več lokalnih policistov je Šrila Gurudeva prijateljsko opozorilo na napeto situacijo, v kateri so se po ločitvi Indije in Pakistana znašli hindujci v večinski muslimanski državi. Svetovali so mu, naj pazi, kaj govori in dela, ker ga vladni ljudje opazujejo. Če bi se kdo pritožil, da je rekel kaj zoper interese Pakistana, bi lahko končal v zaporu. Ko je prejel to opozorilo in opazil veliko število policistov med zbrano množico, je Šrila Gurudev začel zaskrbljeno razmišljati o težavah, s katerimi bi se moral soočiti bhakta, če bi ga zaprli v ječo, kjer se ne bi mogel izogniti nedotakljivi hrani. Da bi se izognil mogočim težavam, je prosil poslušalce, naj vprašanja prihranijo za zadnjih petnajst do dvajset minut na koncu predavanja. Rekel je tudi, da bo na dodatna vprašanja, ki niso v zvezi s predavanjem, odgovarjal v svojih prostorih ob drugem času. Prosil je, naj nihče ne prekinja predavanja z vprašanji, ker bi to zmotilo tok predavanja in druge poslušalce.

Piše: Miran Zupančič

Dragi prijatelj….
Sprašuješ me, kam gre pot o kateri se ves čas pogovarjava?
Se lahko človek naravna na Pot odrešitve in se obenem prav tako razvija v Družbi?
Kot sam veš je duša povprečno neprebujenega človeka zvezana, motna, zmedena od karakternih enostranskosti, posebnih osebnih ljubezni, skrbi, strahov in še mnogo več. In iz tega vsega, vidiš imamo verigo prisilnih instiktivnih reakcij, kolektivno neozavedenega vse do vpliva sončnih peg, polnih lun, ki so nekatere tako imenovane duše prignale do popolnoma nenavadnih norosti. Ali obstoja svoboda duše? Obstaja. Duša se mora osvoboditi. Njena zavest se lahko dvigne in nenehno širi, da z duhovnim pogledom prodre skozi vse globine in jih razreši v spoznanju. Takrat bo svobodna.

Sprašuješ me, če se zavest lahko dvigne nad prostor in čas?
Pomisli, ali lahko nekaj mislimo, kar ni niti dobro niti slabo-ali oboje skupaj? Gremo lahko skozi življenje odrešeni vezi in zapletov? V tem, vidiš leži svoboda duše. Ona naj bi in mora ocenjevati, ona naj išče dobro, božansko, naj pridobiva, krepi, se zlije…V vsakem človeku se razodeva večnost. Samo mi, ljudje, smo sposobni temu trenutku podeliti večnost. Imamo spomin.

Piše: Bernarda Pavko Prava

V novem tisočletju je vse Novo in drugače, ne glede na to, kako (zelo) želimo ostajat v starem. Ljudje se spreminjamo, izzivi so drugačni in drugačni so naši odgovori nanje, prilike so druge in naša čustva...? Nihče ne more reči, da mu je dolgčas. Zgodovina se ne ponavlja. Če pa to ni tvoja resnica, pomeni, da dosti energije vlagaš v "nazaj", v prav in narobe, v mrak v primerjavi z Novo svetlobo. Vsi poznamo ta prostor, naša dediščina je in cokla, ki nam otežuje "naprej".
Zakaj bi Novo bilo svetlejše?

Ko človek stoji, stoji vse okrog njega in ko se človek premakne, se premakne vse v njegovi realnosti. Vse staro poznamo, nalovili smo se že svojega repa v njem - potrjujeta univerzum in življenje, ko nam ponujata Novo. Novo podpira naše premike, spremembo, našo rast. Ja, Novo je ena sama sprememba. Ta je strašljiva predvsem za ljudi s trdo hrbtenico, togimi sistemi prepričanj, s tistimi, ki še naprej tripajo na moči. Sprememba je težka za vse z manj smisla za humor in igro, z manj otroka v njih. Žalostno je to in žalostno je danes njihovo življenje, polno zaganjanja po še več ali prazno brez radovednosti, energijske pretočnosti, brez vere v darila in čudeže kar tako.
Vsako darilo je treba nekako povrnit, verjame človek iz "nazaj", plačat ga je treba.
Koliko me bo zdaj stala tale sprememba? prestrašena vpije vsaka njegova celica.
In čudeži so po starem povezani z izbranci, s svetniki.

POGLAVJE 147

Jezus v templju govori ljudstvu o mesijanstvu. Kara Jude zaradi neiskrenosti. Le-ti ga hočejo kamenjati, a Jožef to ubrani. Skupina gre v Jeriho, nato v Bethabaro.
1 Na prazniku v Jeruzalemu so bili mnogi Judje iz Galileje, Judeje in Samarije.
2 Salomonov preddvor je bil napolnjen s pismouki in farizeji ter učitelji postave in Jezus je hodil z njimi.
3 Približal se mu je pismouk in rekel: "Učenik, zakaj pustiš ljudi čakati v negotovosti? Če si ti Mesija, katerega prihod so napovedovali preroki, nam tega ne boš povedal?"
4 Jezus pa je rekel: "Povedal sem vam mnogokrat, toda vi mi ne verujete.
5 Nihče ne more opravljati del, ki jih jaz opravljam, in ljudem prinašati resnice, ki jo jaz prinašam, če ni prišel od Boga.
6 To, kar sem doslej delal in govoril, pričuje za mene.
7 Bog kliče in oni, katerih ušesa so uglašena, da slišijo nebeški glas, so zaznali klic in zato verujejo vame. Bog namreč pričuje za mene.
8 Vi ne morete slišati božjega glasu, ker so vaša ušesa zaprta. Ne morete razumeti božjih besed, ker so vaša srca polna jaza.

Piše:Aurigo

Naslednji dan sta Gampopa in menih Kadampa linije prišla v vas poleg Trashiganga. Srečala sta žensko, ki jo je Gampopa ogovoril s temi besedami: »Ženska, ali morda veš kje živi Jetsun Milarepa, veliki jogi, ki lahko bere celo misli drugih ljudi in je sposoben delati tudi druge čudeže?«

Ženska mu je na to odgovorila: »Odpeljala te bom k ženski, ki nekaj ve o njemu.«
Popeljala je Gampopo in meniha k stari ženski, ki je bila oblečena v belo bombažno oblačilo. Starka je imela velik trebuh, okoli katerega je imel ovit širok trak. Gampopa jo je prijazno povprašal ali kaj morda ve o Milarepi.
Starka ga je nazaj povprašala: »Od kod prihajaš, gospod?«
Gampopa ji je odgovoril: »Moje ime je Sonam Rinchen. Prihajam iz pokrajine Ü, ki je obsijana s soncem, da bi srečal Milarepo.«
»Ah, seveda,« mu je odgovorila. »Zelo dobro, v tem primeru, ti bom pomagala, toda nocoj ga nikakor ne moreš več obiskati. Pri meni si dobrodošel in lahko prespiš v zgornjem nadstropju moje hiše. Pojdi za menoj in počaščena bom, če vama lahko ponudim nekaj hrane.« Starka je imela lepo, zelo čisto hišo, ki je bila na novo prebarvana. Vsa srečna jima je ponudila čaj in pecivo, z ostalimi prigrizki.

Piše: Jože Vetrovec v novemberskih Misterijih www.misteriji.si

Živali telepatsko pripovedujejo o svojih boleznih, sreči, nesreči
Sofija energijsko zleze v žival. Tedaj jo razume in lastniku lahko pove, kako se konj, pes, mačka, papiga, morski prašiček počuti; zazna, če je žival morda bolna, kaj jo boli, kaj bi rada … Ima talent, da se znajde z živaljo in lastnikom v skupnem morfogenetskem polju, o katerem smo že pisali (članek si lahko preberete v spletnem arhivu) in bomo spet v naslednji številki Misterijev. Vi pa imate možnost poklicati Sofijo. V uredništvu Misterijev bo vsak ponedeljek med 16 in 17 uro. Številka telefona je 01/434 73 09.

Nadčutne sposobnosti živali so skoraj še neraziskane, še manj pa je sposobnost Sofije. Največ je doslej na tem področju raziskoval angleški biolog Rupert Sheldrake. Spoznal je, da ima narava svoj spomin, ki je vzrok razvoja organizmov in njihovih sposobnosti in ki temelji na "morfični resonanci". Ugotovil je, da je morfično polje tisto, ki telepatsko povezuje živali z njihovimi lastniki, tako da zaslutijo, kdaj bo gospodar prišel domov. Sofija pa telepatsko ugotavlja, kaj se mota v glavah živali.

POGLAVJE 143

Pravičnost v plačevanju. Jezus pove priliko o gospodarju in delavcih. Razglasi božji zakon o ločitvi zakoncev. Skrivnost zakonske zveze.
1 Gospod je stal ob jezeru. Iz množice, ki ga je obdajala je stopil nekdo in rekel:
2 "Ali Bog poklanja nagrade, kakor jih dajejo ljudje za to, kar storimo?"
3 Jezus je odgovoril: "Ljudje nikoli ne vedo, kaj so drugi ljudje resnično naredili. To življenje je zgolj življenje zunanjega videza.
4 Nekdo se utegne zdeti, da opravlja mogočno delo in ga sodijo kot vrednega velikega povračila.
5 Drugi se zdi, da je izrodek na žetvenih poljih življenja in torej kot da zasluži samo sramoto v očeh ljudi.
6 Ljudje ne poznajo človeških src. Edino Bog pozna človekovo srce. Ko bo tedaj dan končan, je možno, da poplača z življenjem njega, ki se je zrušil pod bremenom dneva, zavrne pa moža, ki je bil idol človeških src."
7 Nato je povedal priliko: "Kraljestvo duše je kakor človek, ki je imel obširno posest.
8 Zgodaj zjutraj je odšel na trg, iskat ljudi, ki bi mu spravljali žito.

Piše: Miran Zupančič

Božje spoznanje moramo pridobiti na trojni poti. Najprej Ga doživimo s poglabljanjem v Sveto pismo, kjer je zapisana izkustvena pot prerokov, apostolov, evangelistov, predvsem pa mučenikov. Drugič Ga spoznamo s pomočjo globokega raziskovanja v živi naravi in s tem, da nastopimo kot zdravnik, tisti, ki celi in pomaga - kot posnemanje Jezusa. Tretjič Ga doživimo kot živi človek, da, kot tisti, ki nosi križ, ko gre po Kristusovi poti s pomočjo udejanjanja ljubezni do bližnjega in služenja človeštvu.

Razklana zavest ne pozna Kristusove enosti i Očetom, niti ne pozna Kristusa kot Duhovnega Sonca niti Kristusa v lastnem srcu. Zato razklana zavest išče dokaz in sprašuje, če je Jezus izven Kristusa in v njem. In z odgovori ni zadovoljna. Kdor je prispel na mejo razklane zavesti in lahko izkusi Luč te nove zavesti, ve, da je bil zvlečen preko omejitve Starega in da sme sedaj začeti s povsem novim razvojem. O tem koraku se je veliko pisalo in modrovalo. Toda čas za opisovanje in razglabljanja je že mimo. Okoliščine na zemlji se zelo hitro spreminjajo. Gostota snovi je dosegla svoj višek in človeštvo se sooča s potrebo po popolnoma novi zavesti. V ljudeh mora biti prebujena Kristusova Luč, ki mora z njih strgati oblake sebičnosti. Kristusovo seme v človeku se mora združiti z Duhom: jaz ( nesmrtna duša) in Oče( izvirni Duh) morata spet postati eno. Potem se lahko duh spet povezuje z dušo, ki je postala dovzeten organ. Božanski duh se lahko razkriva s pomočjo nesmrtne duše in tako človek vstopi v proces preoblikovanja in vstajenja.

Rojen je bil sedem tednov po Veliki noči, za Binkošti, 22. maja neznanega leta osorej za praznik višjega jaza. Ime mu je bilo Ebenchard. Nagibajo se k razlagi, da so njegovo dušo kmalu po rojstvu preobrazili alkimisti in mistiki v Pragi, vendar tu njegovo poslanstvo preobrazbe še ni bilo končano, ker je šele pozneje v odraščajoči dobi dosegel višji razvoj v objektivnem mišljenju ter natančnem zaznavanju, čutenju in odkrivanju skrivnosti. Z osvobajanjem astralnega telesa od fizičnega s prehodom skoz predor duhovnega sveta je kmalu našel odgovor in razkril resnico o sebi, spregovoril je notranji glas in čutil je, da bo hrepenel po vedenjih in da bo njegova duša izžarevala mir in zaupanje ter da lahko postane ustvarjalen človek na vseh področjih, v spoštljivem odnosu do vsakega bitja in duhov.

Ebenchard se je razvijal postopno. Sebe ni doživljal kot individualno bitje z Jazom, temveč se je čutil kot bitje, ki ga vodijo duhovna bitja. Po preteku let je dosegel stopnjo, da najprej zase reče »Jaz« in na določen drugačen način obstaja s svojo svobodo v odločanju, čutenju in delovanju, kot je bil sprva navajen. Njegova vez z duhovnim svetom išče zavestno poti o razkritju resnice o samem sebi. Sebe čuti, kot bi bil drevo s koreninami in krošnjo in da ima njegova duša humus in avro, njegovo potovanje, ko pride čas za to pa svet prednikov in svet duhov. Občutil je neko višje stanje, ki ga je nosil v sebi, kot da bi se še kot zarodek kopal v morju praštevil in prakristalov. Zaznal je, da ima to sposobnost, da loči svoje astralno telo od telesnega.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Tretji del

ŠRILA GURUDEVOVO SREČANJE Z DR. C. V. RAMANOM

Leta 1930 so v kalkutskem Bagh Bazaar Gaudija Mathu ob času Džanmaštamija organizirali mesec dni dolg festival. Vsak večer so povabili drugega dostojanstvenika, da je kot častni predsednik vodil večerno srečanje. Med rednimi obiskovalci predavanj Gaudija Math pridigarjev je bilo tudi nekaj študentov svetovno znanega znanstvenika C. V. Ramana. Nekega dne so ti študentje šli k Šrila Prabhupadu in se pritožili, češ da je bil vsak večer za častnega predsednika izbran drug dostojanstvenik, medtem ko njihov profesor, ki ga je poznal ves svet, ni bil niti povabljen.
Šrila Prabhupad je odgovoril, da nima nič proti temu, da se za en večer imenuje dr. Ramana za častnega predsednika. Prosil je Šrila Gurudeva, naj poskrbi za njegovo povabilo. Šrila Gurudev je najprej odšel do hiše dr. Ramana, a ga ni bilo doma. Znanstvenikova žena ga je s kurirjem poslala v doktorjev laboratorij na ulici Circular Road. Tam ga je Šrila Gurudev našel v drugem nadstropju, kjer je sedel v kotu velikega delovnega prostora, zatopljen v svojo raziskovalno dejavnost. Dr. Raman ni govoril niti bengalščine niti hindija, zato sta se pogovarjala v angleščini.