POGLAVJE 147

Jezus v templju govori ljudstvu o mesijanstvu. Kara Jude zaradi neiskrenosti. Le-ti ga hočejo kamenjati, a Jožef to ubrani. Skupina gre v Jeriho, nato v Bethabaro.
1 Na prazniku v Jeruzalemu so bili mnogi Judje iz Galileje, Judeje in Samarije.
2 Salomonov preddvor je bil napolnjen s pismouki in farizeji ter učitelji postave in Jezus je hodil z njimi.
3 Približal se mu je pismouk in rekel: "Učenik, zakaj pustiš ljudi čakati v negotovosti? Če si ti Mesija, katerega prihod so napovedovali preroki, nam tega ne boš povedal?"
4 Jezus pa je rekel: "Povedal sem vam mnogokrat, toda vi mi ne verujete.
5 Nihče ne more opravljati del, ki jih jaz opravljam, in ljudem prinašati resnice, ki jo jaz prinašam, če ni prišel od Boga.
6 To, kar sem doslej delal in govoril, pričuje za mene.
7 Bog kliče in oni, katerih ušesa so uglašena, da slišijo nebeški glas, so zaznali klic in zato verujejo vame. Bog namreč pričuje za mene.
8 Vi ne morete slišati božjega glasu, ker so vaša ušesa zaprta. Ne morete razumeti božjih besed, ker so vaša srca polna jaza.

9 Vi ste dobičkarji, prepirljivci, hinavci. Te ljudi, ki mi jih je Bog dal, spravljate na mesta, kjer jih skušate zastrupljati z dvoumnostmi, dlakocepstvom in lažmi, ter menite, da jih boste odtrgali od bogoljubnih.
10 Povem vam, možje, ti ljudje so preizkušani in vi ne morete niti enega odvesti proč od skupnosti.
11 Moj Oče, ki jih je meni dal, je večji kot vi vsi in On in jaz sva eno."
12 Nato so Judje pobirali kamenje, da bi ga z njim obmetavali, ter so kričali: "Sedaj smo slišali dovolj. Proč z njim! Kamenjajmo ga!"
13 Toda Jožef, član velikega sinedrija Judov, ki je bil v preddvoru, je stopil naprej in rekel:
14 "Vi, možje Izraela, nikar se ne prenaglite. Vrzite od sebe to kamenje. V časih, kot so tile, je vaša pamet boljši vodnik kakor pa vaša strast.
15 Ne veste, ali so vaše obtožbe resnične. Če bo ta človek sebe izpričal za Kristusa, vi pa mu boste vzeli življenje, bo božja jeza za vekomaj padla na vas."
16 Jezus pa jim je rekel: "Glejte, ozdravljal sem vaše bolnike, vašim slepcem sem dal, da vidijo, gluhim, da slišijo, hromim, da hodijo, in izganjal sem hudobne duhove iz vaših prijateljev.
17 Zaradi katerega teh velikih del me hočete usmrtiti?"
18 Judje so odvrnili: "Kamenjati te nočemo zaradi tvojih del usmiljenosti in milosti, ampak zaradi tvojih zlih, bogoskrunskih besed. Ti si zgolj človek, in vendar praviš, da si Bog."
19 Jezus pa je rekel: "Vaš lastni prerok je rekel človeškim sinovom: Glejte, vi ste bogovi!
20 Poslušajte me zdaj, vi, možje! Če je prerok to lahko rekel ljudem, ki so le poslušali besedo božjo, zakaj potem mislite, da skrunim božje ime, ker pravim: Sem sin Boga?
21 Če ne verujete v to, kar govorim, morate verovati v to, kar delam, in morali bi videti v teh delih Očeta ter vedeti, da bivam v Očetu-Bogu in da Oče biva v meni."
22 Nato so Judje ponovno zgrabili za kamenje in bi ga kamenjali v tempeljskem preddvoru. Toda on se je odtegnil njihovim očem, zapustil preddvor in odšel svojo pot.
23 Z dvanajsterimi je odpotoval proti Jerihi, po nekaj dneh pa je preplul Jordan ter mnogo dni ostal v kraju Bethabara.

POGLAVJE 148

Lazar umre in Jezus se z dvanajsterimi vrne v Betanijo. Lazar vstane od mrtvih, kar močno vznemiri voditelje v Jeruzalemu. Skupina odide na efraimsko gričevje in biva tamkaj.
1 Nekega dne, ko so bili Jezus in dvanajsteri molče zbrani v neki hiši kraja Araba, je prišel sel in rekel:
2 "Gospod Jezus, poslušaj! Tvoj prijatelj v Betaniji je bolan, blizu smrti. Njegovi sestri nujno prosita, da se nemudoma odpraviš in prideš čimprej."
3 Obrnjen k dvanajsterim je rekel Jezus: "Glejte, Lazar je zaspal in jaz ga moram zbuditi."
4 Njegovi učenci so mu rekli: "Zakaj hoditi? Če je zaspal, se bo prebudil, potem se mu bo zboljšalo."
5 Jezus pa je rekel: "To je smrtni spanec. Lazar je namreč umrl."
6 Jezusu pa se ni mudilo oditi. Dva dni je ostal v kraju. Potem je dejal: "Prišla je ura, ko moramo v Betanijo."
7 Toda njegovi učenci so ga pregovarjali, da ne bi šel. Rekli so: "Judje čakajo na to, da se vrneš in te lahko usmrtijo."
8 Jezus pa je odvrnil: "Ljudje mi ne morejo vzeti življenja, dokler jim sam svojega življenja ne izročim.
9 In ko bo prišel čas, bom jaz sam odložil svoje življenje. Ta čas je blizu in Bog to najbolje ve. Moram se dvigniti in oditi."
10 Tomaž pa je rekel: "Potem hočemo tudi mi s teboj. Da, svoje življenje hočemo darovati in s teboj umreti."
11 Marija, Marta, Ruta in mnogo drugih prijateljev je jokalo v njihovi hiši, ko se je nekdo pojavil z vestjo: Gospod je prišel. Toda Marija teh besed ni slišala.
12 Ruta in Marta sta slišali. Vstali sta in šli Gospodu naproti, ki ju je čakal pri vhodu v vas.
13 Ko sta se z učenikom sestali, je Marija rekla: "Prepozen si, ker je Lazar umrl. Če bi bil ti zgolj pri nas, vem, da on ne bi umrl.
14 Toda tudi sedaj vem, da imaš oblast nad smrtjo; da po Sveti Besedi lahko življenje obudiš od smrti."
15 Jezus pa je rekel: "Res je, glej, Lazar bo spet živel."
16 Marta je rekla: "Vem, da bo vstal in zopet živel, ko bodo mrtvi vsi vstali."
17 Jezus pa je rekel: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, četudi bi umrl, bo vedno živel.
18 In kdor živi in ima živo vero vame, ne bo nikoli umrl. Ali veruješ, kar sem rekel?"
19 In Marta je zatrdila: "Gospod, verujem, da si prišel razodet Kristusa od Boga."
20 Tedaj je rekel Jezus: "Vrni se in pokliči k sebi svojo sestro, mojo mater in prerokinjo (Mirjam) ter jim reči, da sem prišel. Jaz pa ostanem tu pri vhodu, dokler one ne pridejo k meni."
21 Ruta in Marta sta storili, kar jima je Jezus ukazal, in tako so obe Mariji in prerokinja kmalu srečale Gospoda.
22 Marija je rekla: "Zakaj si se toliko mudil? Če bi bil ti z nami, najin dragi brat ne bi umrl."
23 Ko je Jezus dospel k hiši in videl globoko žalovanje vseh, ga je samega prevzela bridkost ter je rekel: "Kje je grob, v katerem leži?"
24 Odvrnile so: "Gospod, pridi in poglej." - In Jezus se je razjokal.
25 Ljudstvo je govorilo: "Glejte, kako je Jezus tega človeka ljubil!"
26 Drugi pa so rekli: "Ali ne bi ta Gospod, ki je sleporojenim oči odprl, tudi tega lahko rešil smrti?"
27 Kmalu je trop žalujočih stal ob grobu, vsekanem v trdo skalo. Velik kamen je zapiral vhod.
28 Jezus je ukazal: "Odstranite kamen od groba!"
29 Toda Marta je rekla: "Gospod, je to prav? Glej, naš brat je mrtev že štiri dni. Telo mora biti v razkroju, je prav, če ga bomo tako videli?"
30 Gospod je odvrnil: "Si pozabila, Marta, kaj sem dejal, ko smo stali ob vhodu v vas? Ali nisem rekel, da boste videli Gospodovo veličastvo?"
31 Tedaj so odvalili kamen. Meso se še ni razkrajalo. In Jezus je povzdignil svoje oči k nebesom ter rekel:
32 "Moj Oče-Bog, ti, ki vedno uslišiš moje molitve, zahvalim se ti. Zato, da bi te množice mogle spoznati, da si me ti poslal, da sem jaz tvoj in si ti moj, naredi učinkovito Besedo moči."
33 Nato je izgovoril Besedo ter z glasom, ki ga duše lahko razumejo, rekel: "Lazar, prebudi se"
34 In Lazar je vstal ter prišel iz groba. Povezan je bil v mrtvaški prt, pa je Jezus ukazal:
35 "Odvežite ga in naj hodi."
36 Ljudje so strmeli in množice so izpovedovale svojo vero vanj.
37 Nekateri so odšli v Jeruzalem in pripovedovali farizejem o tem vstajenju od mrtvih.
38 Veliki duhovniki so bili zmedeni, pa so rekli: "Kaj nam je storiti? Ta človek vrši mnogo mogočnih del, in če ga v njegovem delovanju ne ustavimo, bodo vsi ljudje gledali nanj kot na kralja, potem bo preko Rimljanov zasedel prestol, mi pa bomo izgubili svoj položaj in svojo oblast."
39 Veliki duhovniki in farizeji so se nato sestali k posvetu ter iskali načrt, kako ga usmrtiti.
40 Veliki duhovnik je bil Kajfa in ta je stopil naprej in rekel: "Vi, možje Izraela, ali ne poznate postave?
41 Ne veste, da v časih, kakor so tile, lahko žrtvujemo eno življenje, zato da rešimo naš narod in naše postave?"
42 Kajfa ni vedel, da je bil prerok, ko je govoril te besede resnice.
43 Ni vedel, da je prišel čas za Jezusa, da se bo daroval v žrtev za vsakega človeka, za Juda, Grka in za ves svet.
44 Od tega dne dalje so se Judje vsak dan pogovarjali in dozoreval je načrt, da bi Gospoda usmrtili.
45 Jezus in dvanajsterica pa niso ostali v Betaniji. Na gričih Efraima so namreč ob robu Samarije našli neko hišo in tam prebivali mnogo dni.

POGLAVJE 149

Judje se zbirajo v Jeruzalemu k prazniku. Skupina gre v Jeriho. Jezus na obedu pri Zaheju. Pove priliko o desetih talentih.
1 Velika judovska Pasha, praznik pomladi, je slehernega vernega Juda klicala v Jeruzalem.
2 Deset dni pred praznikom so Gospod in dvanajsteri zapustili griče Efraima in ob Jordanu odšli navzdol proti Jerihi.
3 Ob vhodu v Jeriho jim je prišel naproti bogat cestninar, z namenom da bi videl Gospoda. Bil je majhne postave, gneča pa je bila huda, zato ga ni mogel videti.
4 Ob poti je raslo drevo, sikamora, in splezal je po drevesu ter si našel sedež med vejami.
5 Ko je Jezus šel tam mimo, je videl tega moža in dejal: "Zahej, hitro doli. Pri tebi hočem danes ostati."
6 Zahej je prišel doli in radostno sprejel Gospoda. Toda iz strožje sekte so se številni oglašali:
7 "Sramota! K Zaheju gre v goste, h grešniku in cestninarju."
8 Toda Jezusu ni bilo mar, kaj so govorili. Odšel je z Zahejem, ki je bil veren mož, in ko so se pogovarjali, je Zahej rekel:
9 "Gospod, vedno sem skušal delati, kar je prav. Revežem dam polovico svojega imetja, in če sem komu storil krivico, mu četverno povrnem, da to krivico poravnam."
10 Jezus mu je rekel: "Tvoje življenje in tvoja vera je znana Bogu, in glej, blagoslov Gospoda vojnih trum je s teboj in vso tvojo hišo."
11 Nato je Jezus vsem naokoli povedal priliko: "Neki cesar je svojega vazala povzdignil do kraljevske časti ter mu odstopil v vladanje določeno pokrajino. Preden se le-ta odpravi, da bi jo prevzel,
12 pokliče svojih desetero služabnikov in vsakemu izroči po en talent, z naročilom:
13 - Pojdite in uporabljajte te talente tako, da z njimi množite moje premoženje. Nato odpotuje.
14 Po dolgem času se vrne in pokliče deseterico k sebi, da bi mu polagali račun.
15 Prvi od njih pride in reče: - "Gospod, zate sem zaslužil devet talentov. Dal si mi enega, tukaj ti jih izročam deset. -
16 Kralj je odgovoril: Dobro, zvesti mož. Ker si bil zvest v malem, sodim, da boš zanesljiv služabnik v večjih stvareh.
17 Glej, postavim te za voditelja nad devetimi mesti svojega kraljestva. -
18 Prišel je drugi in rekel: Gospod, pridobil sem ti štiri talente. Dal si mi enega, izročam ti jih pet. -
19 Kralj odgovori: - Tudi ti si dokazal svojo zvestobo. Glej, nad štirimi mesti svojega kraljestva te postavim za namestnika.
20 Naslednji služabnik, ki je prišel, je dejal: - Gospod, podvojil sem to, kar si mi bil dal. Dal si mi en talent, izročim ti dva. -
21 Vladar je odgovoril: Tudi ti dokazuješ svojo zvestobo. Glej, postavim te za upravitelja pomembnega mesta v svojem kraljestvu. -
22 Prišel je zadnji in rekel: - Gospod, tu je, kar si mi dal. Vem, da si strog človek, ki pogosto žanješ, kjer nisi sejal, pa sem se hudo bal. Zato sem talent, ki si mi ga dal, skril na varno mesto, zdaj pa ti ga vračam. -
23 Kralj je vzkliknil: - Ti lenobni hlapec! Vedel si za moje zahteve, da pričakujem od vsakogar to, kar največ zmore.
24 Ker si nisi upal, da bi svoje sposobnosti preizkusil s trgovanjem, zakaj nisi talenta naložil v hranilnico, da bi ga lahko dvignil z obrestmi?
25 Vladar se je obrnil k upravniku svojega premoženja in rekel: Vzemi ta talent in ga daj onemu, ki jih je s svojo marljivostjo pridobil devet.
26 Kajti, glej, kdor uporablja to, kar ima, in zasluži, ta bo posedoval obilo. Kdor pa svoj talent zakoplje, bo nazadnje še ob to, kar ima. -

POGLAVJE 150

Jezus ozdravi slepega Bartimeja. Z dvanajsterimi gre proti Betaniji. Množice prihajajo, da mu izrečejo dobrodošlico in govore z Lazarjem.
1 Mesijanska skupnost je bila namenjena v Betanijo. Na začetku, ko je bila še v Jerihi, je šla mimo berača, sedečega ob poti; ime mu je bilo Bartimej.
2 Ko je ta berač zaslišal mimoidočo množico, je vprašal; "Kaj pomeni to, kar slišim?"
3 Ljudstvo mu je pojasnilo: "Jezus iz Nazareta gre mimo."
4 Mož je nenadoma glasno zavpil: "Gospod Jezus, sin Davidov, obstoj! Usmili se ubogega slepca Bartimeja!"
5 Ljudstvo ga je opomnilo: "Molči in miruj!"
6 Toda slepi Bartimej je ponovno zavpil: "Ti, sin Davidov, poslušaj! Usmili se ubogega slepca Bartimeja!"
7 In Jezus se je ustavil ter ukazal: "Privedite ga k meni."
8 Tedaj so Judje vzeli slepca in ga odpeljali h Gospodu, medtem so mu govorili: "Veseli se zdaj, Bartimej, Gospod te kliče."
9 Tedaj je odvrgel slepec svoje ogrinjalo ter stekel k Jezusu, ki je čakal ob poti.
10 Jezus ga je vprašal: "Česa si želiš od mene, Bartimej?"
11 Slepi je odvrnil: "Gospod, odpri mi oči, da bom mogel videti."
12 In Jezus je rekel: "Bartimej, spreglej. Sprejmi svoj vid. Tvoja vera te je ozdravila."
13 V trenutku je spregledal ter iz vsega srca vzkliknil: "Hvaljen bodi Bog!"
14 Tudi vse ljudstvo je vzklikalo: "Slava Bogu!"
15 Nato so Jezus in dvanajsteri nadaljevali pot v Betanijo. Bilo je šest dni pred praznikom.
16 Ko pa so ljudje izvedeli, da je Jezus v Betaniji, so prihajali od blizu in daleč, da bi ga videli in slišali govoriti.
17 Vsem je bilo do tega, da bi govorili tudi z Lazarjem, ki ga je Jezus obudil od mrtvih.
18 V Jeruzalemu pa so bili duhovniki in farizeji vsi na nogah. Rekli so: "Ta Jezus pride na praznik, pa ne moremo dopustiti, da se nam znova izmuzne."
19 In ukazali so vsem, da morajo biti budni in pomagati prijeti Gospoda, zato da bi ga lahko usmrtili.

POGLAVJE 151

Jezus uči v sinagogi. Slovesen vhod v Jeruzalem. Množice z otroki ga s pesmijo slave, pojoč: Hozana Kralju. Skupina se vrne v Betanijo.
1 Bilo je dan pred soboto, osmi dan judovskega meseca nazana, ko je Jezus prispel v Betanijo.
2 Na soboto je šel v sinagogo in učil.
3 V jutru prvega dne v tednu, na nedeljo, je poklical k sebi svojih dvanajst apostolov ter rekel:
4 "Danes pojdemo v Jeruzalem. Ne bojte se, moj čas še ni prišel.
5 Dva izmed vas gresta lahko proti vasi Betfage. Našla bosta oslico, privezano k drevesu, blizu pa malega žrebiča.
6 Odvežita oslico in jo pripeljita semkaj k meni. Če vaju kdo vpraša, zakaj jemljeta oslico, recita le, da jo učenik potrebuje, pa bo lastnik prišel z vama."
7 Učenca sta odšla, kot jima je Jezus ukazal. Našla sta oslico in žrebe blizu odprtih vrat. In ko sta hotela oslico odvezati, jih je lastnik vprašal: "Zakaj hočeta oslico odvesti?"
8 Učenca sta rekla: "Učenik jo potrebuje." In lastnik je odgovoril: "Dobro tako!"
9 Nato so privedli živinče in nanj položili svoja ogrinjala, Jezus pa je zajezdil oslico in odjezdil proti Jeruzalemu.
10 Množice ljudstva so prihajale ter napolnile pota, medtem ko so njegovi učenci proslavljali Gospoda, rekoč:
11 "Trikrat blagoslovljeni Kralj, ki prihaja v imenu Boga! Vsa slava bodi Bogu in mir na zemlji, blaga volja ljudem."
12 Številni so svoja oblačila razgrinjali po poti, nekateri pa so lomili veje z dreves ter jih polagali na pot.
13 In mnogo otrok je prihajalo z venci ljubkega cvetja ter jih polagalo na Gospoda ali jih trosilo po tleh, rekoč: "Pozdravljen, Kralj! Kralju dolgo življenje!
14 Davidov prestol bo znova postavljen. Hozana Gospodu vojnih trum!"
15 Med množico so bili farizeji, ki so rekli Jezusu, ko je jezdil mimo: "Zavrni to hrumečo množico, ker je sramota, da tako vpijejo po cesti."
16 Gospod je odvrnil: "Rečem vam, možje, če bodo tile utihnili, bodo celo kamni glasno vpili."
17 Nato so farizeji govorili med seboj: "Naše grožnje so prazne besede. Glejte, saj gre ves svet za njim."
18 Ko je Jezus prijezdil v bližino Jeruzalema, se je ustavil in je zajokal, rekoč: "Jeruzalem, Jeruzalem, judovsko sveto mesto! Gospodova slava je veljala tebi, toda ti si Gospoda zavrgel.
19 Tvoje oči so zaprte, da ne moreš videti Kralja. Kraljestvo Gospoda nebes in zemlje je prišlo, ti pa ga ne razumeš.
20 Glej, prišel bo dan, ko bodo armade od daleč z zidovi obdale tvoja pota, te obkolile in zaprle vse tvoje izhode,
21 Podrli te bodo do tal ter pomorili tebe in tvoje otroke na cestah.
22 Od tvojega svetega templja in od tvojih palač in zidovja ne bo ostal kamen na kamnu, ker danes zavračaš dar Boga nebes."
23 Ko je Jezus prispel z množico v Jeruzalem, je zavladalo razburjenje in ljudje so se spraševali: "Kdo je ta človek?"
24 Množica je odgovarjala: "To je Kralj, prerok, božji duhovnik. To je mož iz Galileje."
25 Jezus pa se ni ustavljal. Šel je naravnost k tempeljskemu vhodu, kjer je bilo polno ljudi, ki so se gnetli, da bi videli Kralja.
26 Bili so tam bolni, kruljavi, hromi in Jezus se je ustavljal, polagal roke nanje in jih ozdravljal s sveto Besedo.
27 Tempelj in tempeljska dvorišča so bila polna otrok, ki so proslavljali Boga. Vzklikali so: "Hozana Kralju! Sin Davidov je Kralj! Pozdravljen Kralj! Hvaljen bodi Bog!"
28 Farizeji so bili polni ogorčenja, ko so slišali otroke prepevati. Rekli so Jezusu: "Slišiš otroke, kaj pravijo?"
29 Jezus je odvrnil: "Slišim, toda ali niste nikoli brali besed našega lastnega pesnika, ki pravi:
30 Iz ust otročičev in dojencev si si pripravil hvalo!"
31 Ko pa je prišel večer, se je Gospod s svojimi učenci znova napotil proti Betaniji.