POGLAVJE 152

Jezus obsodi nerodovitno smokvo. Izžene prekupčevalce iz templja. Poučuje ljudstvo. Se vrne v Betanijo.
1 Naslednjega dne, v ponedeljek, je prišel učenik z dvanajsterimi v Jeruzalem.
2 Ko so prišli po poti, so zagledali smokvino drevo, ki je imelo obilico listja, o sadu pa nobenega sledu.
3 In Jezus je govoril drevesu: "Ti nekoristni zajedalec, na pogled si zdrav, toda tvoj videz vara.
4 Jemlješ si od zemlje in zraka hrano, ki bi jo morala imeti plodonosna drevesa.
5 Povrni se v zemljo in postani sam hrana, da jo uživajo druga drevesa."
6 Ko je Jezus to smokvinemu drevesu povedal, je šel dalje.
7 Ko so dospeli v tempelj, glej, so bili vsi prostori napolnjeni z malimi trgovci, ki so prodajali golobe in živali ter drugo za daritve. Tempelj je bil videti kot tržnica.
8 Ob pogledu na to je Jezusa prevzel gnev in je rekel: "Vi, možje Izraela, kakšna sramota! Menimo, da je to hiša molitve. Toda zdaj je razbojniška jama. Odstranite to navlako iz tega svetega mesta."

9 Trgovci so se zgolj posmehovali in rekli: "Naše trgovanje je pod zaščito teh, ki so na krmilu. Ne pojdemo od tod."
10 Nato pa je Jezus spletel iz vrvi bič, kot je to že nekoč storil, se pognal med prodajalce, raztrosil ves njihov denar po tleh,
11 razmetal na široko golobje kletke in prerezal vrvi, s katerimi so bila privezana beketajoča jagnjeta ter jih osvobodil.
12 Nato je pregnal iz mesta trgovce ter s čisto, novo metlo pometel vsa tla.
13 Vodilni duhovniki in pismouki so bili togotni, a so se bali, da bi se Gospoda dotaknili ali ga karali, ker je vse ljudstvo stalo v njegovo obrambo.
14 In Jezus je ves dan ljudstvo učil ter ozdravljal veliko njih, ki so bili bolni.
15 Ko pa se je zvečerilo, je zopet odšel v Betanijo.

POGLAVJE 153

Skupina gre v Jeruzalem. Opazijo posušeno smokvino drevo; njen simbolični pomen. Jezus uči v templju. Duhovniki prežijo nanj. Pove priliko o bogatinovi gostiji.
1 V torek zgodaj zjutraj je Jezus z dvanajsterimi odšel v Jeruzalem.
2 Med potjo je skupina opazila drevo, ki ga je Gospod prejšnji dan nagovoril, da so mu listi usahnili, kakor če bi jih ogenj ožgal.
3 Peter je spregovoril: "Gospod, poglej drevo! Listje je usahlo in zdi se, da je drevo mrtvo."
4 Jezus pa je rekel: "Tako se bo zgodilo z onimi, ki ne prinašajo sadov. Ko jih Bog odpokliče na obračun, glejte, bo dahnil nadnje in njihovo listje, njihove prazne besede bodo usahnile in razpadle.
5 Bog ne bo dopustil, da bi drevesa življenja, ki so brez sadov, jemala prostor, pa jih bo izruval in vrgel proč.
6 Vi pa lahko božjo moč naredite razvidno. Verujte v Boga, pa lahko ukažete goram, naj se umaknejo, pa se bodo razdrobile ob vaših nogah.
7 Lahko tudi govorite vetru in valovom, pa vas bodo slišali in bodo pokorni vašim ukazom.
8 Bog sliši verno molitev, in če prosite v veri, boste prejeli.
9 Ne smete prositi napačno. Bog ne bo slišal molitve nekoga, ki pride k njemu z rokami, omadeževanimi s krvjo drugih ljudi.
10 In kdor goji zavistne misli ter ne ljubi sočloveka, lahko vekomaj moli k Bogu, pa ga ne bo slišal.
11 Bog ljudem ne more storiti nič več, kakor pa oni store drugim ljudem."
12 In Jezus ponovno hodi znotraj tempeljskih dvorov.
13 Duhovnike in pismouke je zelo opogumil posvet, ki so ga imeli s Kajfom in drugimi predstavniki oblasti. Tako so sedaj prišli k Jezusu in mu rekli:
14 "Kdo ti daje oblast, da delaš to, kar si storil? Zakaj si včeraj trgovce pregnal iz templja?"
15 Jezus pa jim je odgovoril: "Če mi vi odgovorite na to, kar vas vprašam, potem vam odgovorim tudi jaz. Ali je bil glasnik Janez božji mož ali pa je bil zapeljivec?"
16 Pismouki in farizeji so bili z odgovorom v zadregi. Med seboj so preudarjali:
17 Če rečemo, da je bil od Boga poslani prerok, bo Jezus rekel:
18 - Janez je pričeval o meni, da sem božji sin, zakaj njegovim besedam ne verujete? -
19 Če pa rečemo, da je bil Janez nadut, zapeljiv mož, bomo razdražili ljudstvo, ki ga ima za preroka živega Boga.
20 In tako so Jezusu odgovorili: "Ne vemo, ne moremo odgovoriti."
21 Tedaj je Jezus odvrnil: "Če vi ne boste povedali, tudi jaz vam ne povem, kdo mi daje oblast, da izganjam roparje iz božje hiše."
22 Nato jim je povedal priliko: "Neki mož je nekdaj pripravil gostijo ter povabil nanjo vse bogate in ugledne ljudi dežele.
23 Ko so pa prišli, so našli vrata v obedno dvorano tako nizka, da niso mogli noter, razen če bi priklonili glave in padli na kolena.
24 Ti ljudje niso hoteli prikloniti glav niti pasti na kolena, pa so odšli proč. K pojedini jih ni bilo.
25 Nato mož pošlje svoje poslance, da bi ukazali preprostemu ljudstvu in ljudem nižje plasti, naj pridejo k njemu na pojedino.
26 Ti ljudje so veseli prišli, priklonili svoje glave ter padli na kolena, in prišli so v obedno dvorano, ki se je napolnila in vsi so se veselili."
27 Učenik je še dodal:"Glejte vi duhovniki, pismouki in farizeji! Gospod nebes in zemlje je razglasil razkošno slavje in vi ste bili povabljeni med vsemi prvi.
28 Našli pa ste vrata v obedno dvorano nizka, da bi morali prikloniti svoje glave in pasti na kolena, če bi hoteli vstopiti. Vi pa ste zasmehovali Kralja, ki je priredil slavje, niste hoteli prikloniti svoje glave in pasti na kolena, ampak ste krenili po svojih potih.
29 Toda sedaj Bog kliče znova. Preprosto ljudstvo in oni nižje plasti prihajajo v množicah, vstopajo, da bi se udeležili slavja, in vsi se veselijo.
30 Povem vam, možje, da cestninarji in prešuštnice vstopajo skozi vrata v božje kraljestvo, vi pa ostajate zunaj.
31 Janez je prišel k vam v pravičnosti. Prinesel je resnico, toda vi mu niste verjeli.
32 Cestninarji in prešuštnice, ti pa so verjeli, so prejeli krst in so vstopili k slavju.
33 Povem vam zdaj, kot sem vam povedal že mnogokrat: Mnogo jih je bilo poklicanih, toda izbranih jih je malo.

POGLAVJE 154

Jezus uči na tempeljskem dvorišču. Prilika o gospodarju in krivičnem upravniku. Prilika o svatbi in o gostih brez svatovske obleke.
1 Množice so hotele slišati, kar jim je imel Jezus povedati, in tako so postavile v tempeljskem stebriščnem dvoru oder, na katerega je stopil Jezus in od tam učil. Govoril je v prilikah:
2 Neki mož je bil lastnik obsežnega posestva. Izgradil je vinograd, ga obdal z živo mejo, zgradil je stolp in vanj namestil vinsko stiskalnico.
3 Svoj vinograd je zaupal upravnikom ter odpotoval v daljno deželo.
4 Ob času trgatve pošlje gospodar služabnika, da mu prinese delež vinskega pridelka.
5 Upravniki pa pridejo ven, moža pretolčejo in mu zadajo štirideset udarcev z bičem. Nato ga izženejo skozi vhodna vrata vinograda.
6 Lastnik pa pošlje nato drugega moža, da bi mu prinesel njegov delež. Upravniki se ga polaste in ga močno ranijo, potem ga preženejo iz vinograda, da obleži zunaj napol mrtev.
7 Spet pošlje lastnik vinograda drugega, ki naj bi mu prinesel njegov delež. Polaste se tudi tega, potem pa mu s sulico prebodejo srce in ga pokopljejo izven žive meje.
8 Lastnik se je zelo užalostil. Dejal si je: Kaj naj storim? Nato si je rekel: To bom storil. Moj edini sin je tukaj, pa pošljem njega k upravnikom.
9 Brez dvoma bodo spoštovali mojega sina in mi poslali, kar mi pripada.
10 Poslal je torej svojega sina. Upravniki se posvetujejo med seboj, rekoč: "To je edini dedič vsega tega bogastva. Če mu vzamemo življenje, je prostrana dediščina naša."
11 Vzamejo mu življenje in ga vržejo čez živo mejo vinograda .
12 Prišli pa bodo dnevi, ko bo lastnik sam ob svoji vrnitvi obračunal z upravniki. Zgrabil bo vsakega posebej in jih vrgel v použivajoči ogenj, kjer bodo ostali, dokler ne bodo poravnali svojih dolgov.
13 Svoj vinograd pa bo dal v oskrbo poštenim ljudem."
14 Potem se je obrnil k duhovnikom in pismoukom in rekel: "Mar ne pravi vaš prerok:
15 'Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen'?
16 Vi možje, ki nastopate kot božji možje, kot njegovi upravniki; glejte, kamenjali in morili ste božje poslance, njegove preroke in njegove vidce, zdaj pa skušate usmrtiti njegovega sina.
17 Povem vam, vi možje, kraljestvo vam bo iztrgano iz rok in bo izročeno ljudstvu, ki zdaj ni ljudstvo, in narodu, ki zdaj ni narod.
18 In ljudje, katerih govorice ne morete razumeti, bodo stali med živimi in mrtvimi ter kazali pot do življenja."
19 Ko so veliki duhovniki in farizeji slišali to priliko (in nje razlago), so bili tako do dna ogorčeni, da bi Gospoda gotovo napadli in pobili, a hkrati so bili v hudem strahu zavoljo množice.
20 Jezus pa je povedal še drugo priliko: Kraljestvo je, kakor če kralj priredi svatbeno pojedino ob poroki svojega sina.
21 Razpošlje svoje služabnike, da pokličejo ljudi, ki so bili povabljeni k svatbi.
22 Služabniki so klicali, a tedaj ljudje niso hoteli priti.
23 Nato pošlje kralj druge poslance naokrog, da bi razglašali: - Glejte, moje mize so pogrnjene, moji voli in pitana teleta so pripravljena.
24 Najizbranejše meso in najdražja vina so na mojih mizah, pridite na svatbeno pojedino. -
25 Judje so se posmehovali in s prezirom sprejeli njegov klic ter odšli po svojih poteh, eden na svojo kmetijo, drugi po trgovskih poslih.
26 Drugi pa so kraljeve služabnike zgrabili, jih sramotno mučili in nekatere usmrtili.
27 Tedaj razpošlje kralj svoje vojake, ki so morilce pobili in jim požgali njihova mesta.
28 Kralj zdaj razpošlje še druge služabnike. Ukaže jim: - Pojdite na ogle cest, na križišča in sejmišča ter recite:
29 - Kdorkoli hoče, lahko pride na svatbeno gostijo. -
30 Služabniki so odšli in razglašali. In glej, svatbena dvorana je bila polna gostov.
31 Ko pa je kralj prišel, da si ogleda goste, je opazil človeka, ki ni imel svatovske obleke. Pokliče ga in pravi:
32 - Prijatelj, zakaj si tukaj brez svatovskega oblačila? Hočeš mar biti v onečaščenje mojemu sinu? -
33 Mož je obnemel in ni nič odgovoril.
34 Tedaj reče kralj svojim stražarjem: - Zgrabite tega človeka, zvežite mu roke in noge ter ga vrzite venkaj v temo noči. -
35 Mnogi so bili poklicani, toda nobeden ni izvoljen, če nima svatovskega oblačila."

POGLAVJE 155

Jezus utemeljuje plačevanje svetnih pristojbin. Pouk o družinskih odnosih v onstranskem življenju. Največja zapoved je zapoved ljubezni. Svoje apostole Jezus svari pred hinavstvom pismoukov in farizejev.
1 Ko je Jezus govoril, so pristopili farizeji z namenom, da bi ga izpraševali in obtožili zaradi besed, ki jih je izrekel.
2 Zvest privrženec Heroda je povzel besedo: "Moj Gospod, ti si resnicoljubni mož, ki kažeš pot k Bogu ter se ne oziraš na ljdusko mnenje.
3 Povej nam, kaj misliš: Ali naj mi, ki smo Abrahamov zarod, plačujemo davek cesarju ali pa ne?"
4 Jezus je poznal zlobnost tega srca, pa je odvrnil: "Zakaj si prišel, da bi me izkušal? Pokaži mi davčni denar, o katerem govoriš."
5 Mož je prinesel kovanec, na katerem je bila vtisnjena podoba.
6 In Jezus je vprašal: "Čigava je podoba in ime na tem denarju?"
7 Mož je odvrnil: "Cesarjeva."
8 Nato Jezus: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, toda dajte Bogu to, kar pripada Bogu."
9 Oni pa, ki so ga slišali, so govorili: "Dobro je odgovoril."
10 Nato je pristopil neki saducejec, tj. pripadnik ločine, ki ne veruje v vstajenje od mrtvih. Rekel je: "Učenik, Mojzes je zapisal, da po smrti moža, ki umre brez otrok, dobi njegov brat v zakon njegovo ženo.
11 Bilo pa je sedmero bratov in najstarejši, ki je imel ženo, je umrl brez otrok. Ženo je dobil njegov brat, ki je tudi umrl brez otrok.
12 In tako je bilo z vsemi naslednjimi. Nazadnje umre še žena.
13 Čigava bo sedaj ta žena na dan vstajenja?"
14 Jezus pa je rekel: "Na tukajšnji ravni življenja se ljudje poročajo zgolj v zadoščenje lastnega sebičnega jaza ali da ohranijo človeški rod. V prihodnjem svetu pa in ob vstajenju si ljudje ne bodo obljubljali zakonske zvestobe.
15 Kakor angeli in drugi božji sinovi se ne bodo združevali po nagnjenju sebičnega jaza, ne da bi ohranjali rod.
16 Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj, kot bi bilo seme določeno za zemljo.
17 Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v življenje.
18 Tako človek po videzu umre, toda živi dalje in iz groba se dvigne v življenje.
19 Če bi bili sposobni doumeti besedo, ki jo je Mojzes izrekel o gorečem grmu, ki pa ni zgorel, tedaj bi vedeli, da smrt ne more uničiti življenja.
20 In Mojzes je rekel, da je Bog Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov.
21 Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka.
22 Povem vam, možje, človek stopa v grob, toda znova bo vstal in razglasil življenje.
23 Vsako življenje je namreč s Kristusom skrito v Bogu in človek bo živel, ker - in dokler - bo živel Bog."
24 Farizeji in pismouki, ki so slišali Gospoda, so vzkliknili: "Resnico govori!" - veseli, ker je saducejem tako rekoč zagodel.
25 Nato je pristopil k Jezusu iskren pismouk in rekel: "Gospod, govoriš kakor poslanec božji. Dovoli mi vprašanje:
26 Katera je največja in prva izmed zapovedi postave?"
27 Jezus je odgovoril: "Prva je. Poslušaj, o Izrael, Gospod, naš Bog je eden. In (ti torej) ljubiš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vsem svojim duhom, z vso svojo dušo, z vsemi svojimi močmi;
28 svojega bližnjega pa boš ljubil kakor samega sebe.
29 V vseh zapovedih je to najvažnejše, saj na tem sloni postava, preroki in psalmi."
30 Pismouk je odgovoril: "Duša mi izpričuje, da govoriš resnico, kajti ljubezen je dopolnitev postave in daleč presega žgalne daritve in žrtvovanje."
31 Jezus pa mu je rekel: "Zares, tebi je uspelo prodreti v skrivnost. V kraljestvu si in kraljestvo je v tebi."
32 Svojim učencem je rekel, da ga je slišalo vse ljudstvo: "Čuvajte se pismoukov in farizejev, ki se bahajo z dolgimi in bogato okrašenimi oblačili.
33 Všeč jim je, da jih pozdravljajo na javnih trgih ter se potegujejo za prva mesta na slovesnostih. Da zadoste svojemu sebičnemu jazu, si prilaščajo težko pridobljeni zaslužek ubožnih. V javnosti opravljajo glasne in dolgotrajne molitve.
34 To so volkovi, ki se oblačijo tako, da bi bili videti, kot da so ovce."
35 Nato je dejal vsem: "Po postavi zasedajo pismouki in farizeji Mojzesovo stolico in postava jim dovoljuje razlagati postavo.
36 Storite torej, kar vam zapovedujejo, ne posnemajte jih pa v njihovih lastnih delih.
37 Predajajo namreč Mojzesov nauk, izpolnjujejo pa Belcebubova dela.
38 Govore o usmiljenju, toda človeškim ramenom nalagajo težavna bremena.
39 Govore o uslužnosti, toda sami si niti najmanj ne prizadevajo v prid svojemu človeškemu bratu.
40 Delajo se, kot da so marljivi, v resnici pa se le razkazujejo v svojih pestrih oblekah in vpadljivih obeskih ter se smehljajo, ko jih ljudstvo imenuje častiti učitelji postave'.
41 Našopirjeni hodijo okoli in uživajo, če jih ljudje nagovarjajo z 'oče ta in ta' .
42 Poslušajte zdaj, vi možje, nikogar tukaj ne imenujte očeta. Bog nebes in zemlje, in samo on je Oče človeštva.
43 Kristus je najvišji, on je vzvišeni mojster vseh človeških otrok.
44 Če hočete biti povišani, sedite k nogam tega mojstra in služite. On je največji človek, ki najbolje služi.

POGLAVJE 156

Ogorčenost pismoukov in farizejev. Jezus kara njihovo hinavščino. Tožba nad Jeruzalemom. Vdovina milina. Poslovilni govor ljudstvu v templju. Zadnji pozdrav Jeruzalemu.
1 Pismouki in farizeji so bili vsi iz sebe od ogorčenja. Jezus pa jim je govoril:
2 "Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Kopno in morje prepotujete, da koga pridobite (judovstvu).
3 Ko ste ga pridobili, pa je sin pekla, prav kakor vi sami.
4 Gorje vam, ki se imenujete voditelji ljudi! Voditelji, da, a slepi voditelji.
5 Dajete namreč desetino od kumine, mete in koprca, ne upoštevate pa važnejših določil postave, ki se nanašajo na razsojo, pravičnost, vero.
6 Mušice precejate predno pijete, potem pa brezbrižno požirate kamele in podobno.
7 Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Zunanjost čaše čistite, da se blešči, v njej pa puščate umazanijo, oderuštva in razuzdanosti.
8 Pojdite in očistite vsebino čaše, potem strupeni dim ne bo kalil njene zunanje plati.
9 Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Vi sami ste kakor pobeljeni grobovi. Lepo se oblačite, a ste polni kosti mrtvecev.
10 Ljudem ste videti božanski, toda v svojih srcih gojite poželjivost, hinavstvo in hudobnost krivičnosti.
11 Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Gradite nagrobnike svetim možem davnine ter jih krasite, rekoč:
12 - Če bi bili mi živeli v njihovem času, bi jih bili spoštovali in ne bi storili, kar so storili naši očetje, ko so jih mučili in usmrtili z mečem. -
13 Toda vi ste sinovi njih, ki so ubijali svete može, torej niste od njih niti malo pravičnejši.
14 Pojdite in dopolnite mero vaših očetov, ki so se pogrezali v krivičnost.
15 Vi ste gadja zalega, kako bi torej bili kaj drugega kot kače, ki se plazijo v prahu?
16 Bog je zdaj znova poslal k vam svoje preroke in svoje vidce, svoje modrijane in svete može, vi pa jih boste bičali v vaših sinagogah, jih kamenjali na cestah in jih pribili na križ.
17 Gorje vam, ker bo kri vseh svetih mož, usmrčenih na zemlji, prišla na vaše glave.
18 Od pravičnega Abela pa doli do Zaharije, Barahijevega sina, ki ste ga usmrtili znotraj svetišča, pred oltarjem Gospodovim.
19 Glejte, povem vam, da bo vse to prišlo na ta narod in na prebivalstvo Jeruzalema."
20 In Jezus se je ozrl naokoli ter dejal: "Jeruzalem, Jeruzalem, ti kruto mesto Jeruzalem, ki ubijaš preroke po cestah in svete može, ki vam jih je Bog poslal!
21 Glejte, hotel sem vas zbrati kot otroke božje družine, a vi niste hoteli.
22 Zavrgli ste Boga, pa je zdaj vaša hiša opustošena in me ne boste več videli, dokler ne porečete:
23 - Trikrat blagoslovljen je sin človekov, ki prihaja kot sin Boga."
24 Tedaj je Jezus odšel ter sedel ob zakladnici in opazoval ljudi, ki so dajali desetino.
25 Bogatini so prihajali in darovali od svojega obilja. Nato pa je zagledal ubožno, toda Bogu vdano vdovo, kako je prišla in vrgla novčič v zakladnico.
26 Tedaj je rekel svojim učencem, ki so stali tam naokrog: "Glejte, ta ubožna vdova, ki je dala v zakladnico novčič, je darovala več kakor vsi drugi.
27 Darovala je namreč vse, kar je imela. Bogatini so darovali le mali delež od tega, kar imajo."
28 Na prazniku je bila skupina grških Judov in ti so srečali Filipa, ki se je znal pogovarjati z njimi, ter so rekli: "Gospod, želeli bi videti Gospoda, onega Jezusa, ki se imenuje Kristus."
29 Filip je šel pred njimi ter jih pripeljal h Kristusu.
30 Jezus pa je rekel: "Prišla je ura. Sin človekov je pripravljen, da bo poveličan in drugače ne more biti.
31 Če pšenično zrno pade v zemljo in ne umre, ne more biti drugega kakor zrno pšenice. Toda če umre, zaživi znova in iz njegovega groba vstane stotero pšeničnih zrn.
32 Sedaj je moja duša v bridkosti. Kaj naj rečem?" Nato je obrnil svoje oči k nebesom:
33 "Moj Oče-Bog, nočem te prositi, da mi odvzameš bremena, ki jih moram nositi. Prosim te le milosti in moči, da bi nosil bremena, najsi bodo kakršnakoli že.
34 To je ura, zavoljo katere sem prišel na zemljo. O, Oče, poveličaj svoje ime!"
35 Tedaj je prostor zažarel v luči, ki je bila bolj bleščeča od opoldanskega sonca. Ljudstvo se je prestrašeno umaknilo nazaj.
36 Glas, ki se je zdel, da prihaja iz nebes, je rekel:
37 "Poveličujem obe imeni, moje in tvoje, in ponovno jih bom poveličal."
38 Ljudje so zaznali glas, in nekateri so vzkliknili: "Poslušajte, daljno grmenje!" Drugi pa: "Angel mu je govoril."
39 Jezus pa je rekel: "Ta glas ni bil za mene. Bil je namenjen vam, da lahko uvidite, da prihajam od Boga.
40 Sodba sveta je zdaj pred vrati. Knez teme se bo pojavil in šel, kamor spada.
41 Sin človekov pa bo zdaj povzdignjen z zemlje in bo vse ljudi pritegnil nase.
42 Ljudje so rekli: "Postava izjavlja, da Kristus ostane vekomaj. Kako moreš reci, da bo sin človekov zdaj povzdignjen? Kdo je sin človekov?"
43 Jezus pa jim je rekel: "Sedaj luč sveti. Stopajte v luči, dokler jo še imate.
44 Pride tema. Tisti pa, ki hodi v temi, ne more najti Poti.
45 Zopet vam pravim: Stopajte v luči, dokler še imate luč, zato da morejo ljudje uvideti, da ste sinovi luči."
46 Nato je Jezus stopil venkaj na tempeljski preddvor in je množice zadnjič poklical:
47 "Kdor veruje v mene, veruje v Boga, ki me je poslal, da izpolnim njegovo voljo, in kdor zdaj vidi mene, vidi mojega Očeta-Boga.
48 Glejte, jaz sem prišel kot luč na ta svet. Kdor veruje v mene, bo stopal v luči, v luči življenja.
49 Vi ljudje, ki me zdaj poslušate: Če mi ne verjamete, vas ne sodim.
50 Nisem prišel, da svet sodim, ampak da rešim svet.
51 Bog je edini sodnik ljudi. Toda to, kar jaz govorim, bo pričalo zoper vas ob dnevu, ko bo Bog sodil svet.
52 Jaz namreč ne govorim iz sebe. Govorim besede, ki mi jih Bog daje govoriti."
53 Tedaj je rekel: "Jeruzalem z vso svojo slavo in zlodejstvi, zbogom!"