Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Četrti del

PRIDIGANJE V VZHODNEM PAKISTANU

Šrila Gurudev se je po sprejetju sanjasa, tik pred indijsko neodvisnostjo (1947) in po njej, podal na dolgo pridigarsko turnejo po vsej Indiji in vzhodnem Pakistanu (današnjem Bangladešu). Spremljali so ga Mihir Prabhu, Sankaršan Prabhu, Krišna Kešava Brahmačari, Trajlokja Prabhu, Mahendra Prabhu, Šri Brahma, Pjari Mohan Brahmačari, Jagješvar Das Babadži Maharadž in drugi. Balijati, Navabgandž, vas Kalakopa, Džamurki, Pakula in Čurajn so nekatera izmed pomembnih mest, ki so jih obiskali v okrožjih Dake in Mimensingha.
Ko so bili v Džamurki-Pakuli v okrožju Mimensingha, je Šrila Gurudev predaval na pandalu, postavljenem v mestni srednji šoli. Kasneje je večkrat pripovedoval o tem dogodku. V občinstvu se je tistega dne zbralo več kot tisoč ljudi obeh ver, hindujcev in muslimanov. Prišlo je tudi veliko učencev in učiteljev iz srednje šole. Več lokalnih policistov je Šrila Gurudeva prijateljsko opozorilo na napeto situacijo, v kateri so se po ločitvi Indije in Pakistana znašli hindujci v večinski muslimanski državi. Svetovali so mu, naj pazi, kaj govori in dela, ker ga vladni ljudje opazujejo. Če bi se kdo pritožil, da je rekel kaj zoper interese Pakistana, bi lahko končal v zaporu. Ko je prejel to opozorilo in opazil veliko število policistov med zbrano množico, je Šrila Gurudev začel zaskrbljeno razmišljati o težavah, s katerimi bi se moral soočiti bhakta, če bi ga zaprli v ječo, kjer se ne bi mogel izogniti nedotakljivi hrani. Da bi se izognil mogočim težavam, je prosil poslušalce, naj vprašanja prihranijo za zadnjih petnajst do dvajset minut na koncu predavanja. Rekel je tudi, da bo na dodatna vprašanja, ki niso v zvezi s predavanjem, odgovarjal v svojih prostorih ob drugem času. Prosil je, naj nihče ne prekinja predavanja z vprašanji, ker bi to zmotilo tok predavanja in druge poslušalce.

Kljub temu je po pol ure predavanja neki Mula vstal in Šrila Gurudeva vprašal: 'Kako razlagate hindujski običaj čaščenja malikov (but-parasti)?' Prekinitev je vznemirila številne ljudi v občinstvu, ki so Mulo poskušali utišati, Šrila Gurudevu pa so rekli, naj ne odgovori na njegovo vprašanje. Šrila Gurudev pa je Mulovo vprašanje pozdravil in pohvalil, češ da si vprašanje zasluži odgovor, od katerega imajo lahko korist vsi prisotni. S tem se tudi ne bo oddaljil od teme, temveč jo bo samo še obogatil.
Nato je začel obravnavati Mulovo vprašanje. Rekel je, da želi, preden mu odgovori, najprej njemu zastaviti eno vprašanje: 'Ali verjamete v Boga (khuda)?' Mula je rekel: 'Seveda verjamem.' Šrila Gurudev je potem vprašal: 'Ali verjamete v Khudovo vsemogočnost?' Mula je glasno izjavil: 'Khuda je vsemogočen!' Šrila Gurudev se je nasmejal in dejal: 'To je odgovor na vaše vprašanje!'
Mulo je odgovor sprva zmedel, saj se ni zavedal implikacij besede vsemogočen. Tako je Šrila Gurudev začel pojasnjevati svoje vprašanje z novim vprašanjem, tokrat s pomočjo primera: 'Ali je Bog dovolj mogočen, da lahko potisne mimensigškega slona skozi luknjico najmanjše igle, ne da bi pri tem skrivil eno samo dlako na njegovem telesu?'
Mula je molčal, zato je Šrila Gurudev nadaljeval: 'Maulvi Saheb morda ne pozna obsega Khudovih moči. Dejstvo je, da za vsemogočnega Gospoda ni nič nemogoče. kartum akartum anyatha kartum yah samarthah sa eva isvarah – lahko stori karkoli poželi, ne stori česar ne želi, ali pa izniči oziroma spremeni kar je že storil. Vsevišnji Gospod je vsemogočen in ničesar ni, kar bi presegalo njegove sposobnosti. Vsemogočni Gospod ni omejen z močmi, ki mu jih mi pripisujemo. To ni vsemogočnost. Beseda sarva-šaktiman označuje tistega, ki ima vse predstavljive in nepredstavljive moči. Če sprejmemo, da je Gospod vsemogočen, potem ne moremo reči, da nekaj lahko stori, nečesa drugega pa ne. Najmogočnejši Gospod se torej lahko po svoji volji pojavi v katerikoli obliki hoče, ob kateremkoli času, s polno zasedbo svojih moči. Če pravite, da se ne more, potem je vaša trditev o njegovi vsemogočnosti nesmiselna.
Vsaka podoba, ki jo človek ustvari iz petih elementov, in vsako bitje, ki si ga zamisli z materialnim umom – z obliko ali brez oblike – so le materialni. To so putul ali maliki. Sanatan Dharma nikjer ne predpisuje čaščenja takih malikov. Predpisuje le služenje obliki Gospodovega Božanstva ali Šri-vigrahi. Vsemogočni Gospod kot odgovor na ljubezen svojih bhakt privzame obliko Šri-vigrahe. Med malikom in obliko Gospodovega Božanstva je bistvena razlika. Čeprav je oblika Gospodovega Božanstva popolnoma duhovna, čid-ananda-maya, ga materialno pogojena duša ne zmore prepoznati, tako kot ne bi mogla prepoznati Gospoda, če bi se ta utelesil neposredno pred njo. Gospodovo božansko obliko lahko vidimo le z očmi čiste predanosti. Kdor še ni razvil takega videnja, ne more videti Gospoda.'

Šrila Gurudev govori Hari Katha

OZNANJANJE V ASAMU

Po Vzhodnem Pakistanu je Šrila Gurudev odpeljal svojo skupino v Asam, saj ni pozabil, da mu je Šrila Prabhupad nekoč osebno naročil, naj gre oznanjat v Asam, češ da so ljudje tam preprosti in imajo vero v sadhuje. Šrila Gurudev je hotel izpolniti Prabhupadovo naročilo in je najprej šel v Sarbhog blizu Barpete v okrožju Kamrup. Spremljali so ga Bhuvana Prabhu, Udharan Prabhu in Krišna Kešava Brahmačari Prabhu.
Zaradi problemov v Gaudija Mathu, ki so nastali po odhodu Šrila Prabhupada, Šrila Gurudev ni šel v Math, temveč se je nastanil v hiši Krišna Kešavovega brata. Prišli so ravno po močnem deževju in v času hudih poplav, tako da so morali bhakte naložiti vso svojo posteljnino na volovsko vprego in bresti vodo do kolen, da so prišli do hiše. Ker sta bila veranda in pritličje pod vodo, so si morali narediti oder iz bambusa za spanje in še en tak oder za stranišče. Celo v tako težkih pogojih je požrtvovalna mati Krišna Kešava Prabhuja vsak dan kuhala za Vajšnave.
V tem času je bila vojna z Japonci na višku; japonska vojska je že zasedla Burmo in prečkala mejo z Asamom. Obrambni minister britansko-indijske vlade je ukazal rekvizicijo mnogih domov po Asamu za nastanitev indijskih vojakov. Ta usoda je doletela tudi dom Krišna Kešava Brahmačarija, tako da so morali Šrila Gurudev in njegova skupina spati v neki vasi nedaleč od Sarbhoga. To je le majhen primer, kako je bil Šrila Gurudev pripravljen sprejeti vse težave, samo da bi izpolnil naročila svojega duhovnega učitelja ter prinesel srečo tistim, ki so pozabili na Krišno.
Šrila Gurudev je v teh neprimernih okoliščinah oznanjal sedem dni, potem pa se je preselil v Sarbhog, kjer je stanoval v hiši Gopal Prabhuja. Tam je dnevno predaval iz Šrimad Bhagavatama v hiši srednješolskega učitelja in uglednega meščana, Činta Haran Patgirija. V Sarbhogu so postali njegovi učenci Gopal Dasadhikari in njegova žena, Šivananda Dasadhikari, Khagen Dasadhikari in Ačjutananda Dasadhikari.
Mladenič iz Sarbhoga po imenu Kamala Kanta Gosvami se je redno udeleževal Šrila Gurudevovih predavanj iz Šrimad Bhagavatama. Mahaprabhujevi nauki so ga tako pritegnili, da se je odločil zapustiti dom in se pridružiti pridigarjem. Šivananda Prabhu in njegov nečak sta Šrila Gurudeva z veliko vnemo povabila v njuno vas Bhavanipur Tapa, kjer je ostal nekaj dni. Kamala Kanta Gosvami je šel z Vajšnavami v Tapo, toda ko je to izvedel njegov oče Ghana Kanta Gosvami, je prišel tja, sina hudo oštel in ga odpeljal nazaj domov.
Ghana Kanta je imel zakoreninjeno zmotno predstavo o superiornosti brahmanov rojenih v brahmanski družini. Ni sprejemal temeljnih načel daiva-varnašrama, kot jih je učil Gaudija Math. Menil je, da je njegov sin, s tem ko je sprejel hrano od bhakt, izgubil status svoje kaste ter mu zaukazal ostati zunaj hiše, dokler se ne spokori. Kamala Kanta je bil rojen v zelo visoki kasti, toda ko je od Šrila Gurudeve slišal čiste duhovne nazore o razlikah med Vajšnavo in brahmanom, o superiornosti Vajšnave in o tem, da je Vajšnava lahko iz katere koli kaste ali rase, ni mogel razumeti, kaj je narobe, če sprejme hrano, ki so jo skuhali in postregli Vajšnave, ki živijo po načelih, predpisanih v svetih spisih. Ker ni odobraval vedenja svojega očeta, ki je bil nespoštljiv do Gospodovih bhakt, in ni hotel storiti žalitve Vajšnavam, je že naslednjega dne ponovno zapustil dom in se vrnil v Tapo, da se preda Šrila Gurudevu. Hotel je, da ga Šrila Gurudev inicira, vendar je Gurudeva skrbelo, da utegnejo Kamala Kantov oče in družina povzročati težave, zato ga takrat še ni iniciral v Sveto ime in mantro.
V Tapi je Šrila Gurudev pritegnil več bogatih marvarskih poslovnežev, ki so zelo prizadevno služili Vajšnavam in jim pomagali pri oznanjanju Mahaprabhujevega sporočila. Šivananda Prabhu je bil zelo materialno nenavezan, čeprav je bil poročen. Svojega vrlega sina Lokeša je predal Šrila Gurudevu, da bi ta lahko popolnoma služil Guruju in Gaurangi. Zelo redko se zgodi, da oče izroči svojega lastnega sina za vdano služenje. Lokeš in Šivananda Prabhujev nečak Šri Lohita sta bila inicirana v Sveto ime v hiši Tularama Babuja v Tapi. Tik preden je Šrila Gurudev odšel v Kalkuto, je v Sveto ime iniciral še Kamala Kanta Gosvamija, Ram Prasada in Bhavanando. Šri Lohiti, Lokešu in Kamala Kanti je dal popolno iniciacijo, ko so prišli v Midnapore Math. Poimenoval jih je Lalita Čaran Brahmačari, Lokanath Brahmačari in Krišna Prasad Brahmačari. Vsi trije so kasneje od Šrila Gurudeve sprejeli sanjas in so bili od takrat znani kot Tridandi Svami Šrimad Bhakti Lalita Giri Maharadž, Tridandi Svami Šrimad Bhakti Suhrid Damodar Maharadž in Tridandi Svami Šrimad Bhakti Prasad Ašram Maharadž.

PREDAVANJA IZ ŠRIMAD BHAGAVATAMA PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU

Preden se je Šrila Gurudev vrnil v Kalkuto, je prebil nekaj dni v asamski prestolnici Guvahati. Krišna Kešava Brahmačari in Činta Haran Patgiri sta se zelo potrudila in organizirala sestanke z mnogimi vidnimi Asamci, ki jim je Šrila Gurudev govoril o Krišni. To so bili asamski ministrski predsednik Gopinath Bardalaj, Durgešvar Šarma, Kumudešvar Gosvami, Bhuvana Gosvami, Kanakešvar Gosvami, Rohini Čaudhari, Navina Bardalaj, Giridža Das, Dhiren Deb, Čaritra Babu, Narendra Babu in drugi.
Šrila Gurudev je imel v hiši ministrskega predsednika organizirana predavanja iz Šrimad Bhagavatama. Ljudje, ki so slišali njegovo podajanje čistih naukov Šrimad Bhagavatama, so bili očarani. Nekega dne je Gopinath Bardalaj po Gurudevovem predavanju ves navdušen pristopil k njemu in začel slaviti njegovo razlago siddhante: 'Poslušanje tvoje Bhagavata-pathe me je utrdilo v prepričanju, da so tvoji cilji enaki ciljem Mahatme Gandhija. Ti navajaš številne primere iz svetih spisov in vse logično pojasniš, potem pa ljudem rečeš, naj pojejo in recitirajo Krišnova imena. In Gandhidži po svojih govorih, v katerih pojasnjuje veliko različnih stvari, prav tako vse vključi v 'Ram-dhun'. Torej imata oba isti cilj: pripraviti ljudi k petju Božjih imen. Med vajinimi sporočili ne vidim razlike. Kaj misliš o tem?'
Šrila Gurudev je videl, da ima Gopinath Bardalaj veliko vero vanj in da mu je zelo privržen. Ker ga ni hotel vznemiriti s čim, kar bi ga prizadelo, se je odločil, da ga bo poučil glede na njegovo stopnjo razumevanja. Rekel je: 'Če ne zameriš, ti bom povedal, kaj mislim.'
Ministrski predsednik je rekel: 'Vsi tvoji dragoceni nauki so me razsvetlili. Doslej nisem še od nikogar slišal tako učenega podajanja naukov iz Šrimad Bhagavatama. Čemu bi ti zameril, če hočeš karkoli povedati za moje dobro? Nikar ne pomišljaj in povej, kar te je volja.'
Guru Maharadž je potem dejal: 'Preden sem vstopil v Math, sem sodeloval v gibanju za neodvisnost. Gandhijev Sabarmati Ašram je izdajal angleški časopis Mlada Indija, ki sem ga pogosto prebiral. Spominjam se, da je Gandhi v nekem javnem govoru izjavil, da se je pripravljen za dobro svoje dežele odpovedati celo petju svetega imena. Če se prav spomnim, je rekel točno takole: „Za svojo deželo sem pripravljen žrtvovati celo Ram-dhun.“
Mi pravimo ravno nasprotno: „Za Ram-dhun smo pripravljeni žrtvovati tudi svojo lastno deželo.“ Naš oboževani Gospod Rama ne obstaja zaradi nas in naših ciljev; vse, kar obstaja, je namenjeno njemu. Zahodni filozofi so takole definirali Absolut: „Absolut je tisto, kar obstaja za sebe in samo po sebi.“ Mi našega Boga ne naslavljamo v srednjem spolu, kot nekaj brezosebnega. Naš Gospod je najvišja oseba, zato bi mi rekli: „Absolut je tisti, ki obstaja za sebe in sam po sebi.“ Nešteta vesolja izhajajo iz njega, obstajajo v njem in on je tisti, ki jih ohranja. Obstajajo torej le za izpolnitev njegovih namenov. Preden lahko častimo Boga, moramo imeti pravilno teološko razumevanje.'
Šrila Gurudevova osebnost je Gopinatha Bardalaja tako prevzela, da je rekel, da želi zapustiti družinsko življenje in priti živet v math, da bi lahko svoje življenje popolnoma posvetil služenju Gospodu. Na žalost mu drugi niso dovolili zapustiti politike. Nedolgo po tem je umrl, ne da bi se mu želja izpolnila. Kdor se enkrat zaplete v politiko, se le z veliko težavo reši iz njene mreže.
Zaradi velikega vpliva, ki ga je imel Šrila Gurudev na vse te pomembne ljudi v Guvahatiju, je postal zelo znan tako v mestu kot zunaj njega. Ko je sklenil pridigarske dejavnosti v Guvahatiju, se je vrnil v Kalkuto.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Goswami Maharadž

Nadaljevanje >>>

Slovar >>>

Začetek >>>

Audio posnetek Molitev Šrila Bhakti Dajita Madhav Gosvami Maharadža