Jezus in trije apostoli se vrnejo v Kafarnaum. Jezus posluša poročilo sedemdeseterih. S svojimi apostoli prepotuje Galilejo in vzpodbuja vernike. Ozdravi ženo, pove priliko o malem semenu in velikem drevesu.
1 Prišel je čas povratka sedemdeseterih, ki jih je bil Jezus razposlal pridigat.
2 Zato so Jezus, Peter, Jakob in Janez nastopili svoje potovanje nazaj v Galilejo.
3 Šli so skozi Samarijo in pri tem obiskali veliko vasi in mest. Povsod so se ljudje v gnečah zbirali po cestah, da bi videli človeka, o katerem so razglašali sedemdeseteri. In Jezus je učil ter ozdravljal bolne.
4 Ko so dospeli v Kafarnaum, so bili sedemdeseteri tamkaj. Prevzeti od veselja, so rekli:
5 "Duh Gospoda vojnih trum je bil na vseh poteh z nami in nas je napolnjeval.
6 Moč svete Besede se je razkrivala v nas. Ozdravljali smo bolne, hromi so spet hodili, gluhi slišali, slepi spregledali.
7 Najhujši demoni so se tresli, kadar smo izgovarjali Besedo, in bili so nam pokorni."
8 Jezus pa je rekel: "Ko ste hodili po potih, so nebesa žarela v svetlobi, prav tako je žarela zemlja; zdelo se je, kot da se spajata v eno. In videl sem, da je Satan kot blisk padel z nebes.

9 Vedite, da imate moč stopati po kačah in škorpijonih, ki so simboli človekovih sovražnikov. Zaščiteni ste s pravičnostjo in nič vam ne more škodovati.
10 Ko ste bili na potovanju, sem nekega duhovnega mojstra slišal izjaviti: Dobro delajo!
11 Vi pa se nikar ne veselite zato, ker imate moč ozdravljati bolne in si z Besedo pokoravati hude duhove. Takšno veselje je namreč iz sebičnega jaza.
12 Lahko pa se veselite, ker imajo narodi zemlje ušesa, da slišijo Besedo, oči, da vidijo Gospodovo veličastvo in srca, da čutijo notranje dihanje Svetega Diha.
13 In upravičeno se lahko veselite, ker so vaša imena zapisana v knjigi življenja."
14 Nato se je Jezus ozrl v nebesa in rekel: "Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker se razodevaš malim ter jih učiš, kako razsvetljevati pot, in ker vodiš k sebi modrega.
15 Kar si dal meni, glej, sem izročil njim in preko svete Besede sem jim naklonil razumevajoče srce.
16 Tako te lahko spoznavajo in častijo po Kristusu, ki je bil, je in vekomaj bo."
17 Nato se je obrnil vstran ter rekel sedemdesetim in dvanajsterim: "Nadvse so blagoslovljene vaše oči, ker vidijo prav, kar vidite.
18 Blagor vašim ušesom, ker slišijo prav, kar slišijo.
19 Blagoslovljena so vaša srca, ker razumete.
20 V preteklih obdobjih so modri zemlje, preroki, vidci in kralji hrepeneli po tem, da bi slišali, videli in zvedeli to, kar vi slišite, vidite in veste. Toda ni jim bilo dano."
21 Zopet je Jezus rekel: "Glejte, vodil sem vas veliko mesecev in vam nudil nebeški kruh in čašo življenja.
22 Bil sem vam ščit in opora. Toda sedaj poznate pot in imate moč, da stojite sami. In zato, glejte, odlagam svoje telo in grem k njemu, ki je Vse-v-vsem.
23 Čez štirideset dni se bomo odpravili proti Jeruzalemu, kjer bom našel pripravljen Gospodov oltar, da svoje življenje darujem v voljno žrtev za ljudi.
24 Zdaj pa vstanimo in prepotujmo vse obale Galileje, da pozdravimo in želimo srečo vsem, ki so božji otroci v veri."
25 In vstali so ter se odpravili. Vsako mesto in vsako vas ob obali so obiskali in povsod govorili: "Kristusovi blagri naj ostanejo vedno v vas. "
26 V nekem mestu pa so na sobotni dan obiskali sinagogo in Jezus je učil.
27 Medtem ko je govoril, glej, sta dva moška prinesla na nosilih ženo, ki so jo bolečine povsem sključile. Osemnajst let ni mogla zapustiti postelje brez tuje pomoči.
28 Jezus pa je položil svojo roko na ženo in rekel: "Vstani, bodi osvobojena svoje bolezni."
29 In ko je izgovarjal Besedo, je žena opazila, da postaja vzravnana in krepka. In je vstala ter hodila okrog, rekoč: "Bog bodi hvaljen!"
30 Načelnik sinagoge je postal ogorčen, ker je Jezus zdravil v soboto.
31 Ni karal Jezusa naravnost, ampak je k ljudstvu obrnjen rekel:
32 "Vi, možje Galilejci, zakaj prelamljate božjo postavo? Šest dni ima teden, ko lahko delate. Takrat lahko prinašate trpeče, da bi bili ozdravljeni.
33 Bog pa je sobotni dan blagoslovil, zato naj človek ta dan ne dela."
34 Jezus pa je rekel: "Vi dvolični pismouki in farizeji! Kaj ne odvezujete na sobotne dni svojih tovornih živali iz hlevov ter jih vodite, da jedo in pijejo? Mar to ni delo?
35 Ta hči vašega očeta Abrahama, ki je osemnajst let ležala priklenjena, je prišla v veri, da bi bila osvobojena.
36 Recite mi zdaj, vi možje, je mar zločin raztrgati njene vezi in jo osvoboditi na sobotni dan?"
37 Načelnik je obmolknil, vsi ljudje pa so veselo vzkliknili: "Glejte Kristusa!"
38 In je Jezus je povedal priliko: "Kraljestvo Kristusa je kakor drobno seme, ki ga nekdo položi v zemljo.
39 Raste in po mnogih letih postane mogočno drevo. Mnogo ljudi počiva v njegovi senci. Med vejami gradijo ptice svoja gnezda, skrita v listju, in tam varno raste njihov zarod."

POGLAVJE 141

Jezus spodbuja. Kara prenapetega farizeja. Udeleži se svatbe. Ozdravi vodeničnega moža. Kara goste, ki si iščejo prve sedeže. Pove priliko o svatbi.
1 Jezus je prišel v neko drugo mesto ob obali in ljudem, ki so mu sledili, s svojimi besedami vlival upanje in pogum.
2 Tedaj ga je nekdo vprašal: "Gospod, ali jih le malo stopi v življenje?"
3 Jezus je odgovoril: "Pot, ki vodi v življenje, je naporna, vhod je ozek in dobro zastražen. Toda vsakdo, ki išče v veri, bo pot našel, in oni, ki bodo poznali Besedo, bodo vstopili.
4 Toda mnogo jih je, ki iščejo pot zaradi sebičnega dobička. Udarjajo na vrata življenja, ona pa se ne vdajo.
5 Čuvar s stolpiča javlja: -Ne poznam te. Tvoje govorjenje je nizkotno. Tvoje obleke so oblačila greha. Pojdi odtod in nadaljuj svojo pot!
6 Jokaje in z zobmi škripajoč se bodo oddaljili.
7 V svoje ogorčenje bodo videli, kako njihov oče Abraham, Izak in Jakob in preroki počivajo v kraljestvu Kristusa, oni pa so izključeni iz njega.
8 Resnično vam povem, iz daljnih dežel bodo prišli, od vzhoda in zahoda, od severa in juga, ki bodo z menoj delili zavest življenja.
9 Glejte, povem vam, da bodo zadnji prvi in prvi bodo zadnji.
10 Vsi ljudje so poklicani, da pridejo v Kraljestvo Kristusa. Malo pa jih je izbranih, kajti edino čisti v srcu lahko vidijo Kralja."
11 Medtem ko je govoril, pa je pristopil farizej in rekel: "Ti, mož iz Galileje, če si hočeš rešiti življenje, nikar ne ostajaj tu. Zbeži takoj, ker se Herod zaklinja, da ti vzame življenje, in ravno zdaj te njegovi služabniki iščejo."
12 Jezus pa je rekel: "Kaj je, da so farizeji tako zavzeti za moje življenje?" Nato se je obrnil na govorečega:
13 Pojdi in reci temu zvitemu lisjaku: Glej, ozdravljam bolne in izganjam nečiste duhove danes, jutri in pojutrišnjem, nato sem svoje dosegel.
14 Pojdi in mu reci: Ni mi treba bežati v Galilejo, kajti s krutim srdom ljudi se moram srečati v Jeruzalemu."
15 Medtem ko se je mudil na trgu, je neki farizej Jezusa in nekatere od njih, ki so mu sledili povabil h kosilu na sobotni dan, da bi proslavil poroko svojega sina.
16 Med gosti je bil nekdo, ki ga je mučila vodenica.
17 Jezus pa je rekel njim, ki so bili poslani, da bi iz njegovih ust slišali besede, zavoljo katerih bi ga mogli obtožiti prestopka:
18 "Vi, učitelji postave, in vi, farizeji, kaj menite o protizakonitosti zdravljenja na sobotni dan? Tu je človek, eden od vaših ljudi, v veliki muki.
19 Ali naj ozdravim tega moža z Besedo, ki ozdravlja v moči, lastni Bogu?"
20 Učitelji postave in farizeji so molčali in niso odgovorili.
21 Jezus pa je nato izgovoril ozdravljajočo Besedo ter ozdravil moža, ki je ves vesel odšel.
22 Zatem je ponovno nagovoril učitelje postave in farizeje: "Kdo izmed vas, ki ima konja ali kravo, pa bi mu na soboto padla v jamo, ne bi poklical prijateljev na pomoč, da jo potegnejo ven?"
23 Niti enega ni bilo, ki bi mu mogel reči: "Jaz!"
24 Jezus pa je opazoval goste, ki so bili povabljeni na praznovanje, ter videl, da so se potegovali za prve sedeže; rekel jim je:
25 "Vi, sebičneži, zakaj si prizadevate, da bi zasedli najvišja mesta, ko ste le povabljeni gostje? Kje je vaša vljudnost do gostitelja?
26 Kadar so ljudje povabljeni na svatbo, naj zasedejo najnižja mesta, dokler jih gostitelj ne posede, kamor on hoče.
27 Če nepovabljen sedeš na najvišje mesto, pa bi potem prišel uglednejši od tebe in bi ti gostitelj velel vstati, da daš prostor njegovemu uglednejšemu gostu, boš zardeval od osramočenja in se moral umakniti.
28 Če pa zavzameš najnižji prostor in ti je v čast, ko te tvoj gostitelj pokliče na višji sedež, tedaj postaneš cenjen in spoštovan gost.
29 Ta dogodek izraža življenjsko pravilo: Kdor se povišuje, bo ponižan, kdor pa se sam ponižuje, bo v očeh ljudi povišan."
30 Nato je Jezus spregovoril vsem gostom: "Če bi kdo izmed vas hotel prirediti pojedino, naj tega ne stori za prijatelje, sorodnike ali premožne.
31 Ti namreč pojmujejo takšno prijaznost za posojeno in se čutijo poklicane, da vam pripravijo še razkošnejšo gostijo in tako poravnajo svoj dolg.
32 Kadar pripravljate pojedino, povabite ubožne, hrome in slepe. Za vas je v tem prednost, da vam ni treba pričakovati povračila, ampak boste poplačani z zavestjo, da ste pomagali pomoči potrebnim."
33 Nato je povedal priliko: "Neki bogataš je pripravil gostijo in je razposlal svoje služabnike k izbranim, da bi jih povabil. Tem pa ni bilo do gostije in so navedli v opravičilu, kar so mislili, da bo zadovoljilo njihovega nameravanega gostitelja.
34 Prvi je rekel: Kupil sem zemljišče, pa ga moram zapisati v kataster. Zato prosim za opravičilo.
35 Drugi je navedel, da si mora potrditi lastništvo ovac, ki jih je kupil; zato prosi za opravičenje.
36 Spet drugi: Poročil sem se pred kratkim, pa ne morem priti. Prosim torej, da bi bil opravičen.
37 Ko se služabniki vrnejo in gospodarju sporočijo, da povabljeni ne bodo prišli,
38 se je mož v srcu užalostil. Znova je poslal svoje služabnike ven, da bi na cestah in mestnih ulicah zbirali ubožne, hrome in slepe ter jih privedli na gostijo.
39 Služabniki so se razšli, našli so reveže, hrome in slepe ter jih privedli notri. Toda še je bilo prostora.
40 Gostitelj je tedaj razposlal svoje vojake, da ljudi siloma pripeljejo h gostiji. Tako se je hiša napolnila.
41 Tako je Bog ljudem pripravil gostijo. Pred davnimi leti je razposlal služabnike k izbranim sinovom človeštva. A njih ni bilo h gostiji.
42 Nato je služabnike razposlal k tujcem in množicam. Prišli so, a prostora je za več.
43 Zato, glejte, bo razposlal svoje angele med mogočnim zvokom trobent. Ljudje bodo prisiljeni priti na gostijo."

POGLAVJE 142

Pot apostola, njene težave. Križ in njegov pomen. Nevarnost blagostanja. Mladenič, ki je ljubil bogastvo bolj kot Kristusa. Prilika o bogatinu in Lazarju.
1 Jezus in dvanajsteri so odšli spet v drugo mesto. Vstopajoč vanj, so govorili: "Mir bodi vsem, blaga volja vsem!"
2 Množica je šla za njimi in učenik jim je rekel: "Za mano hodite iz sebičnih namenov.
3 Če mi hočete slediti v ljubezni in biti učenci Svetega Diha ter si končno pridobiti krono življenja, morate pustiti za sabo vse, kar se nanaša na meseno življenje.
4 Nikar se ne varajte. Stojte, ljudje, preglejte račun!
5 Če nekdo hoče zgraditi stolp ali hišo, sede najprej, da izračuna, koliko bo vse stalo. Tako ve, ali ima dovolj sredstev, da dokonča delo.
6 Dobro namreč ve, da ga neuspeh v podjetju lahko oropa vsega premoženja in izpostavi zasmehu.
7 Če neki kralj hoče zavzeti kraljestvo drugega kralja, skliče svoje svetovalce, da se dobro prepričajo o lastnih silah. Ne bo se šel miriti z nekom, ki mu njegovo lastno orožje ni kos.
8 Dobro preračunajte kupno ceno, predno nastopite hojo za menoj. To namreč pomeni, da izročite svoje življenje in vse, kar imate.
9 Če ljubite očeta, mater, ženo ali otroka bolj, kakor ljubite Kristusa, mi ne morete slediti.
10 Če ljubite premoženje ali čast bolj kakor ljubite Kristusa, niste sposobni hoditi za menoj.
11 Pota mesenega življenja ne tečejo po gorskem hrbtu naravnost proti vrhu. Tečejo namreč okrog in okrog gore življenja. Če pa ste usmerjeni naravnost proti najvišjemu vhodu zavesti, tedaj sekate pota mesenega življenja. Ne hodite po njih!
12 Prav v tem je pomen, da ljudje nosijo križ. Nihče ne more nositi drugemu njegovega križa.
13 Vzemite nase svoj križ in hodite za menoj po Kristusu proti stezi, ki vas naredi za prave učence. To je pot, ki vodi do življenja.
14 Ta pot življenja se imenuje biser najvišje vrednosti, in kdor ga najde, mora vse, kar ima, položiti sebi pod noge.
15 Neki mož, glejte, je v njivi odkril žilo zlate rude. Šel je, prodal svojo hišo in vse imetje ter kupil tisto njivo, veseleč se tega svojega bogastva."
16 Navzoči pa so bili pismouki in farizeji, ki so bili premožni in so ljubili svoj denar, vrednostne papirje in zemljišča. Glasno so se zakrohotali v zasmeh temu, kar je Jezus rekel.
17 Jezus je nato spregovoril njim: "Vi se pred ljudmi skušate kazati pravične. Bog pa pozna hudobijo vaših src.
18 Vi, možje, morate vedeti, da je gnusoba v božjih očeh, karkoli mesena pamet ceni in povišuje."
19 Jezus je odšel, pa je predenj pritekel mladenič, mu padel pred noge in rekel: "Dobri učenik, povej, kaj naj storim, da prejmem večno življenje."
20 Jezus pa je rekel: "Zakaj me imenuješ dobrega? Nihče ni resnično dober, razen Boga samega.
21 Bog pa je rekel: Če hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi postave."
22 Mladenič je vprašal: "Na katere zapovedi se nanaša postava?"
23 Jezus je odvrnil: "Ne ubijaj, ne kradi, ne prešuštvuj, ne pričaj po krivem.
24 Predvsem pa: Ljubi svojega Boga z vsem srcem, svojega bližnjega pa kakor sebe samega."
25 Mladi mož je odvrnil: "Vse to izpolnjujem od svoje mladosti. Kaj mi še primanjkuje?"
26 In Jezus je rekel: Nekaj ti manjka. Tvoje srce se obeša na zemeljske reči. Nisi svoboden.
27 Pojdi, prodaj vse, kar imaš, ter razdeli denar revežem, potem pridi in hodi za menoj, pa boš imel večno življenje."
28 Mož je bil užaloščen spričo tega, kar je rekel učenik. Bil je namreč bogat. Zakril si je obraz in žalosten odšel.
29 Jezus je zrl za žalujočim in rekel: "Kako težavno je človeku, ki ima nakopičeno bogastvo, stopiti skozi ozka vrata v kraljestvo duše."
30 Njegovi učenci pa so strmeli nad tem, kar je rekel.
31 Odgovoril jim je: "Povem vam, ljudje, da kdor zaupa bogastvu, ne more zaupati Bogu in ne more v kraljestvo duše.
32 Da, laže pride dromedar skozi šivankino uho, kakor pa človek z nakopičenim bogastvom najde pot življenja." Tedaj so ga njegovi učenci vprašali: "Kdo pa potem lahko najde pot? Kdo ima možnost, da se zveliča?"
33 Jezus je odgovoril: "Bogati naj izroči svoje zlato, ošabni naj poljubi prah, Bog pa bo zveličal."
34 Nato jim je Jezus povedal priliko:
35 "Neki bogatin je živel v blišču in sijaju. Nosil je najfinejša oblačila, kot je ljudem sploh mogoče. Njegove mize so bile obložene z najizbranejšimi jedili dežele.
36 Neki berač, slep in hrom, ki mu je bilo ime Lazar, je imel navado, da je sedel kraj širokega vhoda tega doma, zato da je lahko s psi delil odpadke od bogatinove mize.
37 Zgodilo se je, da je Lazar umrl in angeli so ga odnesli v naročje našega očeta Abrahama.
38 Umrl je tudi bogatin in pokopali so ga v dragocen grob. Toda v očiščujočem ognju je bil zelo nezadovoljen, ko so se mu odprle oči.
39 Ogledoval se je in zagledal berača, ki je počival v Abrahamovem naročju. V bridkosti svojega srca je zaklical:
40 "Moj oče Abraham, usmiljeno se ozri doli na svojega sina. V teh plamenih prestajam strahotne muke.
41 Pošlji Lazarja, lepo te prosim, z naročilom, da mi prinese samo požirek vode in si ohladim pekoči jezik."
42 Toda Abraham je odgovoril: "Moj sin, v umrljivem življenju si ti imel najboljše reči zemlje, Lazar pa najslabše, pa mu tam nisi hotel ponuditi čaše vode, ampak si ga odganjal od svojih vrat.
43 Postava se mora izpolniti, da je Lazar sedaj v prijetnosti, ti pa plačuješ, kar si dolžan.
44 Razen tega je med tvojim področjem in nami velik prepad, tako da tudi če bi hotel, bi ne mogel k tebi poslati Lazarja, kakor tudi ti ne moreš priti gori k nam, dokler nisi poravnal svojih dolgov."
45 Znova je mož v mukah dejal: "O, oče Abraham, prosim, pošlji Lazarja nazaj na zemljo in v hišo mojega očeta, zato da more povedati mojim bratom, ki so še v življenju in jih imam petero, o strahotah tega kraja, da ne pridejo sem doli, ampak k tebi."
46 Abraham je odgovoril: "Saj imajo besede Mojzesa in vidcev, naj te poslušajo."
47 Mož je odvrnil: "Pisani besedi ne verujejo, toda če se nekdo vrne iz groba, bodo lahko verjeli."
48 Toda Abraham je odvrnil: "Če ne poslušajo Mojzesa in vidcev, jih tudi ne bo prepričalo, če se celo eden od mrtvih pojavi v njihovi sredi."
49 Peter je rekel: "Gospod, mi smo vse zapustili, da sledimo tebi. Kaj bo naše plačilo?"
50 Jezus je rekel: "Prav zares vam povem, da boste vi, ki ste vse zapustili, da bi mi sledili, dosegli novost življenja, skritega s Kristusom v Bogu.
51 In z menoj boste sedeli na prestolu moči ter sodili z menoj Izraelove otroke.
52 In kdor obvlada meseni jaz ter mi sledi skozi Kristusa, bo imel stokratno od tega, kar je bogastvo življenja na zemlji, v prihodnjem svetu pa večno življenje."