Srečal/a boš angela in nekako boš vedel,
da se mu lahko izpoveš, ali kakorkoli bi že ti temu rekel.

Povedal/a mu boš, da nikakor ne znaš več živeti.

Brez vsakega obotavljanja mu boš rekel/a,
da trpiš veliko čustvenega bremena, brez katerega
že dolgo let, ne znaš več hoditi po naši okrogli zemlji.

Priznal/a mu boš, da si izgubil stik s katerim si včasih
tako lepo pozdravljal in se brez sejanja velikega
čustvenega bremena, znal nasmehniti ljudem.

Vedel/a boš, da te to veliko čustveno breme neizmerno trpinči.
Trpinči te tako močno, tako kot beli - spiralasto zvijoči črvi, ki bruhajo znotraj
matrice tvojega fizičnega in astralnega telesa.


Ne znaš več reči pritrdilno, kajti veš, da te na desni
strani, isti trenutek, zalezuje nikalno.

Vedel/a boš, da trpiš,
o tem ne bo niti 0,01 dvoma.

Rekel/a mu boš, da to svojo bolezen vidiš
v vsakem delu sveta in pri vsakih ljudeh. In, da bi ti bilo
živeti brez nje prevelik prevzetniški opup. Prav tako pa veš,
da živeti z njo - več dolgo ne bo šlo.

Angel bo rekel, da ti lahko pomaga.

Stopila bosta malce na stran in dotaknil se bo
tvojih prsi in dotaknil se bo točke na tvojem hrbu, med tvojima lopaticama.

V trenutku njegovih mehkih, z roko izrisanih
krogov, te bo nekaj močno piknilo v tvoji hrbti strani. Ta pik ali ta elektrika,
se bo sprostila skozi tvoje fizično srce, in ja, zna biti malce boleče.

Vendar vedel/a boš, da se je nekaj dejansko zgodilo.
Čutil boš, da se je zelo črvena resonanca sprostila skozi tvoje srce.
Srce, ki je trpelo samega sebe. Srce ki je bilo gnojišče črvov. Srce, ki mu
Slovenski leksikon ni znal pomagati.

Počutil/a se boš notranje izpraznjenega, ne praznega, izpraznjenega.
Izpraznjenega spiralasto zvijočih, črvenih resonančnih vibracij, ki so gledale
skozi tvoje oči, ki so mislile s tvojo glavo, ki so čutile s tvojimi čuti, ki so bile on - ti sam/a.

Po prvem koraku, ki ga boš naredila/a,
te bo kar zaneslo, padel bi, če te angel nebi prijel.

Spoznal/a boš, da nisi vajen hoditi s to notranjo
lahkoto. Dolgo si prenašal težko breme in zdaj te bo tvoj
agresivno - močan korak zmožen vreči na tla.

Izgubil/a boš občutek notranje teže, ki si jo prenašal s seboj.

" Naj ti še jaz zdaj nekaj povem."

Nikar ne misli in nikar ne pričakuj, da se boš srečal
z angelom, ki ima bela krila. Angel lahko zavzame vsako obliko.
Lahko pride kot majhna veverica, ki jo že res dolgo nisi videl, ali pa si jo videl včeraj.

Moje mnenje je, da se ti lahko pojavi v vsakršni obliki,
ki ti lahko zdaj pride na pamet in, ki ti zdaj nikakor ne pride na pamet.

Zato si ga tudi ne želi srečati.
Kajti v tvoji želji so tvoje predstave in v tvojih
predstavah je tvoj ego - resonanca spiralasto zvijočih črvov.

Angel bo sam prišel. Pogostokrat pride takrat,
ko je bolečina tako velika, da jo ne moreš več prenašati z odprtimi očmi.

Vendar bolečina in trpljenje ni pravilo, da te bo prišel angel obiskati. V bolečini in trplenju je pogostokrat to, da se nikamor drugam več ne moreš umakniti, kot pa v svoje esencialno potrebo in hrepenenje srca.

In na tem mestu je tvoj glas in tvoja potreba uslišana. Vendar pa, uslišana spet na tak način, ki tebi nikakor še ni in ne bo znan.

Angel bo potem odšel. Mogoče boš samo ti odšel. Vse bo nekako isto kot prej.

Vendar pik skozi svoje srce še boš vedno čutil/a.

Prišel bo angel in nekako boš vedel/a.