Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Drugi del

ŽIVLJENJE IN SLUŽENJE V GAUDIJA MATHU

Šrila Gurudev se je kmalu po iniciaciji preselil v Math, da bi se popolnoma posvetil služenju Krišni in njegovih častilcev. Sprejel je veliko zaobljubo, da bo vse življenje preživel v celibatu oziroma ostal naišthika-brahmačari. Kaj kmalu je zaradi posvečenega služenja svojemu Guruju, neutrudljive vneme in sposobnosti v raznovrstnih službah postal eden izmed Šrila Prabhupadovih vodilnih učencev. Zaradi njegove neomajne odločnosti, prizadevnosti in uspešnosti v vseh opravilih, ki so mu bila zaupana, je Šrila Prabhupad zanj rekel, da ima 'vulkansko energijo'.
Šrila Gurudev je bil eden glavnih zbiralcev prispevkov; ta njegova služba je bila ključnega pomena za Šrila Prabhupadovo obsežno gibanje in še posebej za oznanjanje Mahaprabhujevega sporočila na Zahodu. Pritegnil je vsakogar, ki je uzrl njegov zlati lik in ga slišal govoriti Hari katha. Mnogi so sami od sebe pristopili k njemu in mu darovali prostovoljni prispevek.
Šrila Gurudev je po Šrila Prabhupadovem naročilu veliko časa preživel v Gaudija Mathu v Madrasu, kjer je vodil nakup zemljišča ter postavitev templja, Nath mandirja in bivalnih prostorov. V tem času sta ga še posebej spodbujala njegova starejša duhovna brata, njegova svetost Šrila Bhakti Rakšaka Šridhar Maharadž in njegova svetost Šrila Bhakti Hridoj Bon Maharadž. Med zbiranjem sredstev za ta projekt se je Šrila Gurudev sestal z vodilnimi prebivalci Madrasa in se z mnogimi pobliže spoznal.

PRVI ŠRILA PRABHUPADOV MOŽ

Šrila Prabhupad je želel v čim več ljudeh prebuditi zavedanje o Gospodu, zato je stalno potoval: v Kalkuto, Dako, Patno, Allahabad, Benares in druga pomembna mesta po vsej Indiji. Organiziral je duhovne festivale ter parikrame v Vrindavanu in Navadvipu, ustanavljal pridigarske centre in mathe, širil sporočilo Šri Čaitanja Mahaprabhuja v raznih mestih, organiziral duhovne programe in ulične sankirtan skupine. V mnogih krajih, ki jih je bil obiskal Mahaprabhu, je dal postaviti pada-pithe, kapelice z odtisom Gospodovih stopal. Obnovil je tudi druga sveta mesta, za razširjanje sporočila o čisti vdanosti pa je izdajal transcendentalne knjige, revije in časopise v mnogih jezikih. V vseh teh programih je imel Šrila Gurudev ključno vlogo.
Šrila Prabhupad je ponavadi poslal Šrila Gurudeva kot svojega predhodnika, da pripravi teren za te dogodke. Imel je popolno zaupanje, da bo Šrila Gurudev vsako njegovo nalogo opravil v celoti. Šrila Gurudev je bil eden glavnih bhakt, zadolženih za gradnjo Ramananda Gaudija Matha v spomin Mahaprabhujevega zaupnega spremljevalca Ramananda Raja. Sodeloval je pri nakupu zemljišča v Andhra Pradešu, blizu Gošpad Tirthe v okrožju Radžahmundri, kjer se je Ramananda sestal z Gospodom Čaitanjo, nadzoroval pa je tudi samo gradnjo.
Šrila Gurudeva je vsakogar, tudi zelo visoke osebnosti, tako očaral s svojo telesno lepoto in mogočno postavo, lepim vedenjem, izjemno osebnostjo, sodobnim razmišljanjem in sposobnostjo prepričevanja z neovrgljivimi dokazi iz svetih spisov, da so mu prav radi v vsem ustregli. Njegova celotna bit – njegova meditacija, njegove misli, njegova džapa in vse ostalo – je bila popolnoma posvečena izpolnjevanju Šrila Prabhupadovih želja. Današnji prostovoljci si niti predstavljati ne morejo, kako zelo je bil predan služenju, tako da se je odrekel hrani in spancu, ko je včasih delal tudi cele noči, da bi dosegel svoj cilj.
Iskrena, neomajna zvestoba Šrila Gurudeva njegovemu duhovnemu učitelju je zgled, ki mu moramo vsi slediti. Ničesar se ni lotil, če tega ni izrecno naročil njegov duhovni učitelj. Ker je bil tako popolnoma predan Šrila Prabhupadovim lotosovim stopalom, je v celoti nasledil njegovo božansko moč za širjenje poslanstva Gospoda Čaitanje.

OBISK ŠRILA PRABHUPADA V ASAMU

Kako zelo je Šrila Prabhupad zaupal Šrila Gurudevu ter ga imel za odgovornega služabnika in zaupnega spremljevalca, razodevajo besede, ki jih je izrekel marca 1936 ob namestitvi Božanstev Šri Šri Guru-Gauranga Gandharvika-Giridhari v Sarbhog Gaudija Mathu v Asamu.
Sarbhog Gaudija Math v asamskem okrožju Kamrup blizu Barpete je eden od štiriinšestdesetih mathov in pridigarskih centrov, ki so bili ustanovljeni za časa Šrila Prabhupadovega življenja. Šrila Prabhupad je poslal Šrila Gurudeva skupaj z njegovim starejšim duhovnim bratom, njegovo svetostjo Šrila Bhakti Rakšaka Šridhar Maharadžem, ter Džanaki Valabha Das Brahmačarijem in drugimi, da organizirajo slovesnost ob namestitvi Božanstev. V tistem času je bil math pod vodstvom Šrila Gurudevovega starejšega duhovnega brata, njegove svetosti Tridandi Svami Bhakti Vigjan Ašram Maharadža. Šrila Gurudevova skupina je prispela v Sarbhog le nekaj dni pred načrtovano slovesnostjo, a so na njihovo veliko presenečenje ugotovili, da ni skoraj nič pripravljeno za Šrila Prabhupadov prihod in namestitev Božanstev.
Šrila Gurudev ni nikoli obupal ali prenehal z delom, dokler ni dosegel zadanih ciljev. Nemudoma je napel vse sile, da poišče primerne prostore za Šrila Prabhupada in bhakte, ki bodo prišli z njim.
Ko je Šrila Prabhupad v nedeljo 15. marca 1936 ob pol sedmih zjutraj prispel na železniško postajo v Sarbhogu, ga je pričakala velika množica bhakt in meščanov. Njegovi spoštovanja vredni spremljevalci so bili Kundža Bihari Vidjabhušan Prabhu, Paramananda Vidjaratna Prabhu, Vasudeva Prabhu, Kirtanananda Brahmačari, Sadžana Maharadž in Krišna Kešava Brahmačari. Vse tri dni, kolikor je Šrila Prabhupad ostal v Sarbhogu, je na tisoče mož, žena in otrok uživalo v raznolikem maha prasadu.
Naslednji dan je Šrila Prabhupad naročil Tridandi Svami Bhakti Rakšaka Šridhar Maharadžu, naj opravi zadnje priprave za ceremonial namestitve Božanstev Šri Šri Guru-Gauranga Gandharvika- Giridhari, ki naj bi ga vodil Šrila Prabhupada. Kot del teh priprav je Šridhar Maharadž oblekel Božanstva ter jih okitil s cvetnimi venci in drugim okrasjem. Ob ugodnem trenutku, ob desetih dopoldne, so Šrila Prabhupadu rekli, da je vse pripravljeno. Šrila Prabhupad je vstopil v tempeljsko dvorano, se pomolil pred ovenčanimi Božanstvi in jim izkazal spoštovanje, tako da je legel na tla pred njimi. Ko je videl, da so Božanstva že okrašena, je dejal: 'Božanstva so že nameščena.' Ko je to slišal Šrila Šridhar Maharadž, je postal hudo potrt, saj je mislil, da je s tem, ko je napravil nekaj, kar je hotel Šrila Prabhupad narediti sam, storil žalitev. Kljub tej napaki so vendarle izvedli namestitev Božanstev v skladu z vajšnavskimi smritiji; ceremonija je bila opravljena z velikim bliščem in med veselim sankirtanom.
Po končani slovesnosti je Ašram Maharadž večkrat prosil Šrila Gurudeva, naj Šrila Prabhupadu pove, da Nimananda Prabhu ni opravil svojih dolžnosti. Šrila Gurudev ni hotel storiti ničesar, kar bi povzročilo Šrila Prabhupadovo nezadovoljstvo, zato se je sprva branil, pod pritiskom stalnih prošenj in iz spoštovanja do svojega starejšega duhovnega brata pa je le privolil.
Pozneje tega dne je Šrila Gurudev spremljal Šrila Prabhupada, ko je šel ta na sprehod; pri tem ga je pahljal in od njega odganjal mrčes. Med pogovorom je Prabhupadu povedal o pritožbi Ašrama Maharadža. Šrila Prabhupad se je hipoma ujezil in Šrila Gurudeva oštel, ta pa je postal čisto skrušen, ker je povzročil Šrila Prabhupadovo nezadovoljstvo. Ko je Šrila Prabhupad videl učinek, ki so ga nanj imele njegove besede, je nemudoma spremenil razpoloženje in ga začel ljubeče hvaliti. Šrila Gurudeva pa taka hvala ni osrečila, saj je mislil, da Šrila Prabhupad meni, da ne zmore prenesti njegove kritike. Šrila Prabhupad pa je izkoristil to priložnost in mu dal mnoga dragocena osebna navodila, ki kažejo, kako zelo ga je imel rad.
Šrila Prabhupad je najprej rekel: 'Zakaj hočeš tako veliko? In zakaj te to tako zelo moti? Ni prav, da pričakuješ toliko službe od te osebe. Tvoja služba duhovnemu učitelju in vse njene podrobnosti so le tvoja odgovornost. Moral bi biti hvaležen, če kdo drug na kakršenkoli način prispeva k njej. Krišnov 'majordom' je Šrimati Radhika. Ona ve, da je sama v celoti odgovorna za Krišnovo zadovoljstvo. Če pa ji pri tem kdorkoli priskoči na pomoč, je tej osebi zelo hvaležna.'
Tukaj je očitno, da je Šrila Prabhupad pričakoval, da Šrila Gurudev prevzame popolno odgovornost za vso svojo službo. Če mu pri izpolnjevanju te dolžnosti kdo pomaga, mu mora biti le hvaležen. Iz te izjave je razvidno, da ga je Šrila Prabhupad obravnaval kot zaupnega spremljevalca. Zaradi njunega prisrčnega odnosa ter fizične podobnosti med Šrila Gurudevom ter visokim in svetlopoltim Šrila Prabhupadom so ju ljudje pogosto zamenjevali za očeta in sina.
Šrila Gurudev je povedal zgodbo o Sarbhog Gaudija Mathu vsakič, kadar je svojim učencem hotel dati zgled predanosti duhovnemu učitelju. Povedali smo že, da je Šrila Šridhar Maharadž v svoji ponižnosti čutil, da je storil žalitev, ko je ovenčal Božanstva namesto Šrila Prabhupada. Šrila Šridhar Maharadž je Šrila Gurudeva prosil, naj Šrila Prabhupada v njegovem imenu prosi za odpuščanje, ker je nenamerno storil napako. Šrila Gurudev je res napisal pismo Šrila Prabhupadu in ga v imenu Šrila Šridhar Maharadža prosil za odpuščanje. Prabhupad je odgovoril, da predana duša nikoli ne stori žalitve. Gospod nikoli ne vidi napak v predanem služabniku in mu vedno odpušča, saj se je predani bhakta vsemu odpovedal, da bi služil Gospodu brez sebičnih namenov. Po drugi strani pa se morajo tisti, ki imajo sebične namene in niso predani, vedno bati žalitev.

ŠRILA GURUDEV NE ODIDE V ANGLIJO

Šrila Prabhupad je bil željan širiti Mahaprabhujevo sporočilo na Zahodu in je zaradi njegove sposobnosti, za enega svojih misijonarjev, izbral tudi Šrila Gurudeva. On in še dva druga duhovna brata so se že fotografirali in si dali narediti potne liste. Ko je bilo vse pripravljeno za potovanje, pa je Radžariši Saradindu Narajan Raj rekel Šrila Prabhupadu: 'V Angliji je veliko rajsko lepih deklet. Mislim, da ni najbolj pametno tja poslati čednega mladeniča; primernejši bi bil bolj zrel učenec.'
Šrila Prabhupad je upošteval Radžarišijev predlog in se je odločil, da namesto Šrila Gurudeva pošlje njegovo svetost Bhakti Pradip Tirtha Maharadža. Šrila Gurudevu pa je zaupal nalogo zbiranja sredstev za to pridigarsko misijo.
Šrila Gurudev se je bal, da Šrila Prabhupad ne bo več dolgo ostal na tem svetu in da ga ne bo več videl, če bo moral oditi v Anglijo. Zato je čutil veliko olajšanje, ko je Šrila Prabhupad po Radžarišijevem nasvetu spremenil svojo odločitev.

SREČANJE S PANČANANOM TARKARATNO

Šrila Prabhupad je videl, da ima Šrila Gurudev s svojim ponižnim nastopom in spoštljivim načinom premagovanja argumentov izjemen dar za prepričevanje drugih. Zato ga je 4. oktobra 1936 poslal k vodilnemu religiologu v Bengaliji, Pančananu Tarkaratni iz Bhatapare v Najhatiju. Pančanan Tarkaratna, ki je bil zelo ponosen na svojo brahmansko kasto in učenost, je močno kritiziral sistem daiva-varnašrama, ki ga je oznanjal Šrila Prabhupad. Ta kritika bi lahko povzročila ogromno škodo med ljudmi, ki iščejo najvišje dobro, zato je Šrila Prabhupad Šrila Gurudevu zaupal nalogo, da poskuša spremeniti njegovo mišljenje. Pančanan Tarkaratna ni bil voljan izkazati primernega spoštovanja nikomur, ki ni bil rojen v brahmanski kasti. Zato je Šrila Prabhupad Gurudevu svetoval, naj gre k njemu brez tilaka in vajšnavskega oblačila in naj mu reče, da izhaja iz visoke brahmanske kaste.
Tistega dne, ob pol devetih zjutraj, je Šrila Gurudev, ki ga je spremljal Praphula Kumar Čatopadhjaja iz Kanthalpare v Najhatiju, prišel v hišo Pančanana Tarkaratne. Najprej se je sestal z učenjakovim visoko izobraženim sinom Šri Dživa Njajatirtho, nato pa je dve uri razpravljal o svetih spisih z očetom. Šrila Gurudev je o tej izkušnji večkrat pripovedoval svojim učencem: 'Res je, da je imel Pančanan Tarkaratna izjemno veliko znanja. Na pamet je znal veliko število verzov iz svetih spisov, vendar v nekaterih primerih ni znal narediti logičnega zaključka ali razrešiti protislovja. Med argumentiranjem je večkrat zašel v slepo ulico in na dano vprašanje ni mogel dati primernega odgovora.'
Na vprašanje, kako se je velikemu učenjaku lahko zgodilo kaj takega, je Šrila Gurudev odgovoril: 'Panditu Mahašaju nikoli ni bilo dano, da bi se lahko družil s čistim Gospodovim bhakto ali pravo sveto osebo. Do pravilnih zaključkov lahko pridemo samo, če sledimo čistemu bhakti in se družimo s svetimi osebami.'
Iz dolgega pogovora Šrila Gurudeva s Pančananom Tarkaratno je nastal vodilni članek v Gaudiji, Mathovem tedniku v bengalščini (15. 13-15, 1936). V članku je pisalo, da je imel Šrila Gurudev dolg pogovor s Šri Pančananom Tarkaratno, uglednim bengalskim panditom, v katerem je z ustreznimi dokazi iz svetih spisov ovrgel vse učenjakove argumente zoper bhakti, in da je bil Šri Tarkaratna zelo presenečen, ko je od Šrila Gurudeva slišal tako temeljito znanje svetih spisov.

Nadaljevanje >>>

Slovar >>>

Začetek >>>

Audio posnetek Molitev Šrila Bhakti Dajita Madhav Gosvami Maharadža