Piše: Miran Zupančič

Nahajamo se v zgodnjem začetku velikega kozmičnega dogajanja, tako se oznanja povsod v svetu. Smo pred epohalnimi duhovnimi odkritji, pred velikim prebujenjem.

Svetloba ali Luč večnega Duha, se dotika našega najglobljega BISTVA, ki je tako dolgo ležalo v nas kot dragoceni biser se prebuja. Zaznavamo, da je svetloba edinstvena povezava naše duše z Bogom, večna zveza nas človeških otrok z božanskim Duhom. Vse stiske, muke, tema in zapuščenost, vsi trni okoli našega sebstva se umaknejo, razpustijo in preidejo v luči duhovnega sonca.

Nič se ne more zoperstaviti njegovi luči. In spoznati moramo, da so strah, dvom in smrt v svetem duhovnem svetu nebistveni. Potem se lahko zgodi, da se v srcu odpre resnično življenje kot večna pomlad. Dih ljubezni je poljub življenja duhovnega kralja-Kristusa, ki dopusti prebujenje naše duše! Vedno več ljudi poseduje to oživljanje duše, kjer se Duh priključi na dušo. Atmosfera se začenja močneje spreminjati. To je prebujenje notranjega duhovnega človeka, ki so ga že tisočletja napovedovali preroki, vidci in modreci..Je sad neštetih življenjskih izkušenj vsakega, ki hrepeni po krščanskem doživetju.


In kaj pomeni za nas to prebujenje? Kako ga lahko prepoznamo? Katere so njegove značilnosti? Za kakšno ozavedanje gre? V tem ozavedanju se lahko razodene obilica možnosti in moči. Vsekakor ni preveč rečeno, da vsak prebujeni človek razpoznavno poseduje lastni, trojni pečat, pečat trojnega zakona, troedinosti: luč, ljubezen in življenje v srcu. Kajti ta troenost je duhovna praformula resnične svobode, ki jo srečamo povsod, kjer vlada svoboda. Kakor hitro razumemo, da je ta formula najvišja naloga in naravnanost človeka in temu ustrezno hrepenimo in ravnamo, vstopimo v kozmično Kristusovo-doživetje.

Naša miselnost, čustvovanje in ravnanje potem niso brez moči podvrženi samovolji zunanjih okoliščin ali karmičnim usodnim udarcem! Miselnost, čustvovanje in ravnanje se nato skupno oblikujejo okrog ponovno najdene, večne sredine, duhovne moči, ki je obenem luč, ljubezen in življenje.

Vse dokler so ljudje preko krvi(duhovna dednost do četrtega kolena), karme, zunanjih vplivov in okoliščin še ujeti v čar svojih svojih starih vzorcev miselnosti, čustev in delovanja, je zanje to še nepredstavljivo. V mnogih ljudeh je emocionalno središče izrojeno v prestrašeno, nečastno in samo sebi protislovno emotivno življenje brez čiste, duhovne vzpodbude. Tako mora biti človekovo mišljenje neizogibno zmotno in ego-vase-usmerjeno. V družbi to potem vodi do brezumnih dejanj in samodejnih reakcij brez čiste vzpodbude, ki nastane le iz čiste usmerjenosti na Božansko vodstvo.

Vsak človek, ki še razpolaga s poslednjo iskro duha v srcu, lahko v tem času izkusi vpliv duhovnega sonca in se prebudi! Okamnela miselnost, emocije in delovanje se zdrobi in tako stari mehanizmi se v notranjosti strejo. V tej stari podrti »hiši« potem lahko vskali nov svetleč žarek. Zaradi trpljenja se duše dotakne žarek luči iz večno obstoječega. In samo v tej luči prejme duša spoznanje v omejeno premočrtno miselnost, v nesmiselnost in razdrobljenost starega jaza. Tako prepozna trenutek globokega prepada, ki nas ločuje od življenja v Božanskem Duhu. In človek ponovno spozna čudež božanske milosti, da se lahko z vso dušo preda temu žarku luči večnosti. Kajti v tej predaji, v tem zlitju v duhovni luči pride k njemu božansko darilo svobode. In še več kot to bo njegov delež.

Od tedaj pa nadalje so misli in emocije stalno povezana s središčem večno obstoječega, ki ga imenujemo Kristus. Vse svojeglavo, slepo in brezmočno, stanje, ki je podvrženo samovolji materije, se umakne. V predanosti božanskemu univerzalnemu Duhu v središču zaradi«smrti« ega bo tako v človeku oživela popolnoma nova duša. Potem bo vse razsvetljeno. Kajti nenehna predaja Duhu čistega življenja, ki so ga vsi na duhovni poti imenovali s pojmom »Kristus«, je vedno povezan s čiščenjem, enostavnostjo in jasnostjo. Tako stara zavest izgine. To je celotna sprememba. Človek pridobi Kristusov razum. Ali to opazimo?

Prav gotovo, kajti to prenovo izkusimo kot notranjo pomladitev! V svojih na ta način izravnanih sposobnosti mišljenja, čustvovanja in ravnanja, ki so postali mirni, se navezujemo od tega trenutka dalje na impulze in sugestije iz druge duhovne dimenzije, torej drugega polja zvesti. Tako se naše celotno bitje zlije v resnično višje vibracijsko stanje, ki je v subtilnejši harmoniji naravnano na duhovne univerzalne zakone Kristusa, na luč, ljubezen in življenje. Tako se lahko v nas nadalje razvijajo nesmrtne strukture zavesti

Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
http//www.ezoterika.s5.com