POGLAVJE 143

Pravičnost v plačevanju. Jezus pove priliko o gospodarju in delavcih. Razglasi božji zakon o ločitvi zakoncev. Skrivnost zakonske zveze.
1 Gospod je stal ob jezeru. Iz množice, ki ga je obdajala je stopil nekdo in rekel:
2 "Ali Bog poklanja nagrade, kakor jih dajejo ljudje za to, kar storimo?"
3 Jezus je odgovoril: "Ljudje nikoli ne vedo, kaj so drugi ljudje resnično naredili. To življenje je zgolj življenje zunanjega videza.
4 Nekdo se utegne zdeti, da opravlja mogočno delo in ga sodijo kot vrednega velikega povračila.
5 Drugi se zdi, da je izrodek na žetvenih poljih življenja in torej kot da zasluži samo sramoto v očeh ljudi.
6 Ljudje ne poznajo človeških src. Edino Bog pozna človekovo srce. Ko bo tedaj dan končan, je možno, da poplača z življenjem njega, ki se je zrušil pod bremenom dneva, zavrne pa moža, ki je bil idol človeških src."
7 Nato je povedal priliko: "Kraljestvo duše je kakor človek, ki je imel obširno posest.
8 Zgodaj zjutraj je odšel na trg, iskat ljudi, ki bi mu spravljali žito.

9 Našel je tri može, se pogodil z njimi za denar kot plačilo za delo dneva ter jih poslal na svoje polje.
10 Zopet je prišel na trg ob tretji dnevni uri ter našel petero mož, ki so čakali, da jih kdo najame. Rekel jim je: "Pojdite doli na moje polje in delajte, plačati vam hočem, kar je prav. Šli so in mu služili.
11 Zopet je odšel na trg, ko je bila šesta dnevna ura, in sedem jih je bilo, ki so čakali na mestu. Poslal jih je na polje delat.
12 Ob enajsti uri je spet prišel. Tam je postajalo navidez lenobno dvanajst mož. Rekel jim je: "Kaj stojite tu ves dan brez dela?"
13 Odvrnili so: "Ker nimamo kaj delat, nihče nas ni najel."
14 Nato jih je poslal na svoje polje delat.
15 Ko je nato prišel večer, je gospodar rekel svojemu upravniku: "Pokliči delavce s polja in jih plačaj za delo dneva." In vsi so dobili plačo, vsak po en denar.
16 Ko so potem dvanajsteri, ki so delali le od enajste ure dalje, prejeli vsak po en denar za svojo službo, so bili trije prvi globoko užaljeni in so rekli:
17 "Teh dvanajstero je služilo zgolj po eno kratko uro, zdaj pa imajo enak delež z nami, ki smo garali skozi pekoče ure dneva. Ali bi nam končno ne šlo vsaj po dva denarja za našo službo dneva?"
18 Gospodar je odvrnil: Moji prijatelji, ne delam vam krivice. Se morebiti nismo natančno pogodili, ko ste prišli na delo? Ali vam nisem plačal vsega?
19 Kaj to pomeni vam, če jaz tem ljudem plačam manjšo ali večjo vsoto? Vzemite, kar vam pripada in pojdite svojo pot. Dvanajsterim hočem dati toliko, kolikor hočem dati trojici, peterici in sedmerici.
20 Vsi ti so storili, kar so mogli, in vi tudi ne morete storiti več, kakor to, kar morete."
21 Človekova služba temelji na namenu njegovega srca."
22 Ko je Jezus učil, je prišel k njemu farizej in vprašal: Gospod, ali je po postavi, če zakonski mož svojo ženo odslovi?"
23 In Jezus je rekel: "Ti bi moral to vedeti. Kaj pravi postava?"
24 Farizej je odgovoril: "Postava predvideva možnost ločitve, da mož ženo odslovi."
25 Jezus pa je povedal v pojasnilo: "Zaradi trdote človeškega srca je postavodajalec predvideval možnost ločitve. Toda od vsega začetka pa ni bilo tako.
26 Bog je ustvaril ženo in moža in bila sta eno. Rekel je še: "Mož bo zapustil svojega očeta in svojo mater ter se bo povezal s svojo ženo. Nista več ločena, ampak sta eno, eno meso.
27 Kar je Bog združil, tega človek ne more ločiti."
28 Ko so nato prišli do hiše, si je neki moški znova dovolil vprašanje glede ločitve zakona.
29 Jezus je ponovno povedal, kar je bil rekel farizeju. Nato pa je podal višjo postavo zakonskega življenja:
30 "Kdorkoli odslovi svojo ženo, razen če je prešuštnica, in si nato vzame drugo, prešuštvuje.
31 Žena, ki bi zapustila svojega moža, razen če je razuzdanec in prešuštnež, in postane potem žena drugega, se pregreši s prešuštvom."
32 Tomaž pa je vprašal: "Kaj je prešuštvo?"
33 Jezus je odvrnil: "Mož, ki goji čutne misli, ki poželi kako ženo, ki ni njegova zakonska žena, je prešuštnik.
34 Žena, ki goji čutne misli in poželi kakega moža, ki ni njen zakonski mož, je prešuštnica.
35 Ljudje ne morejo postaviti zakona glede na to, da bi se dvoje src vzajemno povezalo.
36 Če sta dva povezana v ljubezni, nimata čutnih misli. Žena potem ne more pustiti moža. Mož nima želje, da bi odslovil ženo.
37 Če možje in žene gojijo čutne misli in poželijo drugo meso, niso eno, niso povezani po Bogu.
38 Filip je rekel: "Gospod, ali jih je malo, ki jih je Bog povezal v sveto zakonsko zvezo?"
39 Jezus je odgovoril: "Bog pozna čiste v srcu. Čutni možje in žene so proizvod čutnega jaza. Takšni ne morejo biti eno, niti ne morejo biti eno z Bogom."
40 Natanael je pripomnil: "Ali ne bi bilo dobro, da bi se vsi ljudje sploh zdržali zakonske obljube?"
41 Jezus je pojasnil: "Ljudje niso že čisti s tem, da so neporočeni. Poželjiv moški je prešuštnež, pa naj ima ženo ali ne."
42 Nato je rekel vsem: "Nekatere stvari ljudje vedo, ker se jim je to povedalo, medtem ko drugih stvari ne vedo prej, dokler se vrata njihove zavesti niso odprla za te stvari.
43 Govorim o skrivnostih, ki jih sedaj ne morete razumeti. Toda nekega dne boste razumeli.
44 Samski je človek, ki nima poželenja. Nekateri so takšni rojeni, drugi so iz človeških okolnosti postali takšni, nekateri pa so samski po Svetem Dihu, ki jih dela svobodne v Bogu po Kristusu.
45 Kdor je sposoben sprejeti resnico, ki jo oznanjam, naj jo sprejme."

POGLAVJE 144

Jezus govori manjšemu krogu o notranjem življenju. Množici pove priliko o očetu z dvema sinovoma, katerih mlajši se izgubi in spet vrne. Nejevolja starejšega.
1 Na koncu svojega potovanja skozi mesta in kraje Galileje je prišel Gospod s svojimi učenci v Tiberijo, kjer so se srečali z nekaterimi, ki so ljubili Kristusovo ime.
2 Jezus jim je govoril o marsičem, kar zadeva notranje življenje. Ko pa so prispele množice, je povedal priliko:
3 "Neki mož z obširnimi posestvi je imel dva sinova. Mlajši sin se je naveličal živeti doma in je rekel očetu:
4 "Moj oče, prosim, razdeli svoje premoženje in daj meni delež, ki mi gre, ker bom poiskal svojo srečo v kaki drugi deželi."
5 Oče je storil po njegovi želji in mladi mož je s svojim premoženjem odpotoval v tujino.
6 Bil je razsipen in je kmalu vse svoje imetje zapravil z življenjem v grehu.
7 Ko si ni vedel več drugače pomagati, se je udinjal na kmetiji, da je oskrboval svinje.
8 Bil je lačen, a nihče mu ni dal hrane, in tako je jedel otrobe, s katerimi je krmil svinje.
9 Po mnogih dneh pa se je poglobil in si je rekel: Moj oče je bogat in ima številne služabnike, ki jih velikodušno hrani, jaz pa, njegov sin, stradam tu na deželi med svinjami.
10 Nimam upanja, da bi me spet sprejel kot sina, toda dvigniti se hočem in oditi naravnost v očetov dom, pa mu bom priznal svojo trdoglavost.
11 Rekel mu bom: Moj oče, tukaj sem spet. Jaz sem razuzdanec, ki sem svoje premoženje zapravil z grešnim življenjem. Nisem vreden imenovati se tvoj sin.
12 Ne prosim, da bi me znova sprejel kot sina, toda dovoli mi imeti prostor med tvojimi služabniki, kjer bom imel zavetje pred neurjem in dovolj hrane. -
13 In dvignil se je ter poiskal hišo svojega očeta. Ko je prihajal, ga je njegova mati zagledala že od daleč.
14 (Srce matere začuti prvo še tako rahlo hrepenenje svojega potujočega otroka.)
15 Prišel je oče in oba starša sta z roko v roki hitela dečku naproti. Bila sta ga zelo vesela.
16 Sin je komaj upal prositi starše odpuščanja in mesto služabnika. Ljubezen pa je bila prevelika, da bi se starša ozirala na to prošnjo.
17 Vrata so bila na stežaj odprta. Čutil se je dobrodošlega v materinem in očetovem srcu.
18 Oče je sklical služabnike ter ukazal, da prinesejo zanj najimenitnejšo obleko, najizbranejše sandale, da ga obujejo vanje, in prstan iz čistega zlata, da si ga bo nataknil.
19 Oče je k temu pojasnil: "Moji služabniki, pojdite in zakoljite najbolj mastno tele, pripravite pojedino, da se veselimo.
20 Naš sin, za katerega smo mislili, da je mrtev, se nam je vrnil živ; zaklad, ki smo ga imeli za izgubljenega, se je našel."
21 Pojedina je bila hitro pripravljena in vsi so bili veseli. Ko je prišel starejši sin, ki je bil delal na oddaljenem polju, domov, pa še ni vedel, da se je njegov brat vrnil.
22 Ko je zvedel za vzrok razveseljevanja, je bil užaljen in ni hotel vstopiti.
23 Njegov oče in njegova mati sta mu ljubeznivo prigovarjala, da bi se spominjal trdoglavosti in nespameti svojega brata. Toda on ni hotel in je rekel:
24 "Tako, vsa ta leta sem bil doma, vsak dan sem delal, nikoli nisem prekršil katerega vaših, bodisi še tako težkih ukazov.
25 Kljub temu niste nikdar zame zaklali kozliča, niti mi niste pripravili preproste pojedine, da bi se mogel razveseliti s svojimi prijatelji.
26 Toda ko vaš sin, razuzdanec, ki je bil odšel in zapravil polovico vašega imetja z grešnim življenjem, pride domov, ker mu več ne preostaja drugega, mu zakoljete pitano tele in mu pripravite imenitno pojedino."
27 Oče mu reče: "Moj sin, vse, kar imam, je tvoje, in ti si vedno z nama v naših radostih.
28 Prav je, da izrazimo svoje veselje, ker je tvoj brat, ki nam je blizu in drag, in ki smo ga imeli za mrtvega, prišel k nam nazaj živ in zdrav.
29 Najsi je tudi bil razuzdanec, najsi se je družil s priležnicami in tatovi, vseeno pa je še tvoj brat in naš sin."
30 Nato je Jezus rekel, da so ga lahko vsi slišali: "Kdor ima ušesa za poslušanje in razumevajoče srce, bo dojel pomen te prilike."
31 Potem so Jezus in dvanajsteri dospeli v Kafarnaum.

POGLAVJE 145

Jezus govori o ustanovitvi Kristusovega kraljestva in o Gospodovem prihodu v slavi. Opozorilo k verovanju. Prilika o krivičnem sodniku. Prilika o farizeju in cestninarju.
1 Skupina farizejev je prišla k Jezusu, da bi z njim govorili. Rekli so: "Učenik, slišali smo, da praviš: Kraljestvo nebes je blizu.
2 V preroku Danielu beremo, da bo Bog nebes vzpostavil kraljestvo, pa se sprašujemo, ali je to tisto kraljestvo, o katerem Bog govori. Če je to tako, kdaj pa bo prišlo?"
3 Jezus je odvrnil: "Vsi preroki so govorili o tem božjem kraljestvu, ki je prav pred vrati. Toda ljudje ne morejo nikdar videti, kako prihaja.
4 Ni ga moč zaznavati s telesnimi očmi. Je namreč v notranjosti.
5 Saj sem rekel in zdaj ponavljam: Nihče, razen tisti, ki so čistega srca, ne more videti Kralja, vsi pa, ki so čistega srca, so podaniki Kralja.
6 Preobrazite se in se odvrnite od greha. Pripravljajte se, o, pripravljajte se, kraljestvo je pred vrati."
7 Nato pa je govoril svojim učencem: "Časi sina človekovega so pri koncu.
8 Pride čas, ko si boste nadvse želeli, da spet vidite enega od teh dni. Toda ne boste ga mogli videti.
9 In mnogi bodo govorili: 'Glejte, tu je Kristus; glejte, tam je Kristus.' Ne dajte se varati, ne hodite na njihova pota.
10 Kajti, ko bo sin človekov znova prišel, ne bo več nikomur treba kazati poti. Kakor namreč blisk razsvetli nebo, tako bo sin človekov razsvetlil nebesa in zemljo.
11 Toda, glejte, mnogo rodov bo prišlo in odšlo, preden pride sin človekov v moči. Toda ko pride, ne bo nihče govoril: 'Glejte, tu je Kristus, glejte, tam je.'
12 Toda, kakor je bilo pred potopom v dneh Noetovih, tako bo tudi takrat. Ljudje so jedli in so pili, se razveseljevali in prepevali v veselju.
13 Nič niso vedeli o svoji usodi, dokler ni bila barka dograjena in je Noe stopil vanjo. Toda potem so prišla vodovja in so vse odplavila.
14 Enako je bilo v dneh Lota. Ljudje so jedli in pili, kupovali so in prodajali, sadili in želi so, hodili so svoja grešna pota, ne da bi jih kaj skrbelo.
15 Ko pa je bil pravični Lot zunaj mestnih vrat, se je stresla zemlja v mestu in žvepleni ogenj je začel padati z neba.
16 Razpoke zemlje so široko zazevale in tako so v njena žrela izginile pogreznjene hiše, vse nakopičeno bogastvo in z njim vred vse prebivalstvo, ne da bi se še kdaj dvignilo.
17 Tako bo, ko pride sin človekov v moči.
18 Svarim vas, ljudje, kakor bom svaril ljudje takrat: Ne skušajte reševati svojega bogastva, ker sicer zgubite svoje življenje. Bežite in ne ozirajte se nazaj na podirajoče se zidovje greha. Naj vam služi kot svarilo Lotova žena.
19 Kdorkoli skuša sebi življenje rešiti, ta ga bo izgubil. Kdorkoli rade volje daruje svoje življenje, da življenju služi, ta si bo rešil lastno življenje.
20 Nato pride čas, ko bo človeštvo presejano. Dva bosta ležala v postelji. Eden bo odpoklican, drugi ostane. Dve ženi bosta pri delu druga ob drugi. Eno bo potegnilo proč, druga ostane."
21 Njegovi učenci so zaprosili: "Razloži nam to priliko. Ali pa morda ni prilika?"
22 In Jezus je rekel: "Modri bo razumel, kajti kjer je kruh nebes, tam se najdejo čisti v srcu. Kjer pa je mrhovina, se zbirajo ptice roparice.
23 Toda glejte, povem vam: Predno pridejo ti dnevi, bo sin človekov po enem izmed vas izdan rokam zlobnih ljudi - in on bo daroval svoje življenje za vas in za ves svet.
24 Da, še več. Sveti Dih bo prišel v moči in vas bo napolnil z modrostjo pravičnega.
25 In razglašali boste čudovito zgodbo po Judeji in Samariji in po oddaljenih deželah zemlje."
26 Naslednjo priliko je povedal zato, da bi podelil ljudem nauk, kako je treba nenehno moliti in se ne utruditi.
27 "Živel je sodnik, ki se ni bal Boga, niti se ni oziral na ljudi.
28 Neka vdova ga je pogosto rotila, naj ji pomaga do pravice in uniči njene sovražnike.
29 Sprva je sodnik ni maral slišati, toda po mnogih dneh je dejal:
30 "Ne bojim se Boga, niti se ne oziram na ljudi. Toda, da me ta vdova ne bi s svojim vsakdanjim moledovanjem čisto izčrpala, bom uredil zadevo z njenimi sovražniki."
31 Ko so učenci vprašali po smislu prilike, je Gospod odvrnil: "Modri razume, nespametni pa ni treba, da to ve.
32 Da bi nato poučil one izmed navzočih, ki so zaupali vase, da so boljši od drugih, je povedal naslednjo priliko:
33 "Dva človeka sta šla v sinagogo molit. Eden je bil farizej, drugi cestninar.
34 Farizej je stal spredaj in takole pri sebi molil: 'O Bog, zahvalim se ti, da nisem kakor drugi ljudje, ki so oderuhi, krivičneži, prešuštniki.
35 Tudi ne kakor ta cestninar. Postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobim.'
36 Cestninar si ni upal naprej, niti ni dvignil svojih oči proti nebesom, ampak se je trkal na prsi, rekoč:
37 'O Gospod, bodi mi usmiljen. Grešnik sem v tvojih očeh, tebe nevreden.'
38 Zdaj pa, vi ljudje, vam povem, da je cestninar vedel, kako je treba moliti in je bil opravičen.
39 Farizej je mislil, da ve, kako je treba govoriti, toda odšel je obsojen.
40 Glejte, kdorkoli se sam hvali, bo ponižan, kdor pa samega sebe ne hvali, ta bo povišan v božjih očeh."

POGLAVJE 146

Jezusovo zadnje srečanje s svojimi učenci v Galileji. Mirjam poje hvalnice. Pesnitev. Proti Jeruzalemu. Ob Enonovem studencu. Sebična prošnja matere Jakoba in Janeza. Prihod v Jeruzalem.
1 Jezusovo delo v galilejski deželi je bilo opravljeno. Razglasil je blagovest in mnogi iz mnogih mest Galileje so prišli k njemu, da so prejeli njegov blagoslov.
2 Eden med njimi je bil Luka, Sirec iz Antijohije, zdravnik po poklicu, pravičen in spoštovanja vreden mož.
3 Tam je bil tudi Teofil, grški senator, minister na cesarskem dvoru. Pa še mnogo drugih cenjenih in uglednih osebnosti.
4 Mirjam je prepevala: Zveličanje Zvezdi Danici z višav.
5 Zveličanje Kristusu, ki je vedno bil in vekomaj bo.
6 Zveličanje temi senčne dežele. Zveličanje vstajajočemu dnevu miru na zemlji. Blaga volja ljudem.
7 Slava zmagoslavnemu Kralju, ki se spopada z nasilno smrtjo, ki zmaguje v boju in stori, da nesmrtno življenje sveti ljudem.
8 Slava križu, ki se je zlomil, meču, ki se je razdrobil.
9 Slava zmagoslavju duše. Slava praznemu grobu.
10 Slava njemu, ki so ga ljudje zaničevali, množice zavrgle; povzdignjen je namreč na prestol moči.
11 Slava mu, kajti poklical je čiste v srcu iz vseh podnebnih pasov na prestol moči.
12 Slava kopreni, ki se trga. Tako se odpira dostop človeškim sinovom do najvišjih dvorov Boga.
13 Vzradujte se ljudje na zemlji, vzradujte se, nadvse se razveselite.
14 Prinesite harfo in udarjajte na najfinejše strune. Prinesite tamburico in zaigrajte najmilejše zvoke.
15 Kajti ljudje, ki so bili tlačeni, so zdaj poveličevani, in oni, ki so hodili v temi in smrtni dolini, so se dvignili in Bog in človek sta eno za vedno.
16 Aleluja. Gospodu slava vekomaj. Amen. -
17 Jezus pa je povzdignil oči proti nebesom ter rekel:
18"Moj Oče-Bog, naj sedaj na teh ljudeh ostane blagoslov tvoje ljubezni, tvojega usmiljenja in tvoje resnice.
19 Svetilka se jemlje iz njihove srede. Če jim notranja luč ne sveti, glej, morajo hoditi po potih teme in smrti."
20 Nato se je s pozdravom poslovil od njih.
21 Jezus in njegova mati ter dvanajsteri, dalje Mirjam in Marija, mati obeh apostolov Jakoba in Janeza,
22 ter še številno drugih zvestih duš, ki so ljubile Kristusa, vsi ti so šli proti Jeruzalemu, da bi se udeležili judovskega praznika.
23 Na svojem potovanju so prišli do studencev Enon blizu Salima, kjer je nekoč učil glasnik Janez.
24 Medtem ko so počivali ob studencu, je pristopila Marija, Zebedejeva žena in mati obeh apostolov Jakoba in Janeza, k učeniku in rekla:
25 "Moj Gospod, vem, da kraljestvo prihaja, pa bi te prosila za uslugo: Stori, da bosta ta dva moja sinova sedela s teboj na prestolu, eden na desni in drugi na levi."
26 Jezus pa ji je odvrnil: "Ne veš, česa prosiš."
27 Nato se je obrnil k Jakobu in Janezu in rekel: "Ali sta voljna in močna dovolj, da pijeta kelih, ki ga bom jaz pil?"
28 Odvrnila sta: "Da, Gospod, dovolj sva močna, da greva s teboj, kamor pojdeš."
29 Nato je rekel Jezus: "Zares bosta pila iz mojega keliha. Jaz pa nisem pristojen, da odločam, kdo bo sedel na moji desni ali na moji levi.
30 Ljudje, ki živijo življenje in ohranjajo vero, bodo sedeli na prestolu moči."
31 Ko so apostoli slišali mater prositi za svoja sinova in ugotovili, da si Jakob in Janez prizadevata za posebne prednosti, so se hudo razvneli in rekli:
32 "Zagotovo smo mislili, da sta Jakob in Janez prerasla sebični jaz. Komu je še verjeti in zaupati med človeškimi sinovi?"
33 Jezus pa je desetere poklical vstran in jim rekel: "Kako naporno je za ljudi, da bi razumeli naravo kraljestva duše!
34 Ta dva učenca očividno ne vesta, da voditeljstvo v nebesih ni sorodno voditeljstvu na zemlji.
35 V vseh kraljestvih sveta tisti, ki izvajajo oblast, povzdigujejo sami sebe, razkazujejo svojo veljavo in gospodujejo z železno silo.
36 Vi pa morate vedeti, da kdor vodi sinove luči, so tisti, ki ne iščejo zemeljske oblasti, ampak svoje življenje prostovoljno žrtvujejo za ljudi.
37 Kdorkoli bi hotel biti velik, mora biti služabnik vseh. Najvišje mesto v nebesih je mesto tistega, ki je najnižji človek na zemlji.
38 Jaz sem imel slavo pri našem Očetu-Bogu, predno so bili narejeni svetovi, in vendar prihajam služit človeštvu, da sem njihov služabnik in darujem svoje življenje za ljudi."
39 Nato so mesijanci potovali dalje in prišli v Jeruzalem.