Piše:Aurigo

Naslednji dan sta Gampopa in menih Kadampa linije prišla v vas poleg Trashiganga. Srečala sta žensko, ki jo je Gampopa ogovoril s temi besedami: »Ženska, ali morda veš kje živi Jetsun Milarepa, veliki jogi, ki lahko bere celo misli drugih ljudi in je sposoben delati tudi druge čudeže?«

Ženska mu je na to odgovorila: »Odpeljala te bom k ženski, ki nekaj ve o njemu.«
Popeljala je Gampopo in meniha k stari ženski, ki je bila oblečena v belo bombažno oblačilo. Starka je imela velik trebuh, okoli katerega je imel ovit širok trak. Gampopa jo je prijazno povprašal ali kaj morda ve o Milarepi.
Starka ga je nazaj povprašala: »Od kod prihajaš, gospod?«
Gampopa ji je odgovoril: »Moje ime je Sonam Rinchen. Prihajam iz pokrajine Ü, ki je obsijana s soncem, da bi srečal Milarepo.«
»Ah, seveda,« mu je odgovorila. »Zelo dobro, v tem primeru, ti bom pomagala, toda nocoj ga nikakor ne moreš več obiskati. Pri meni si dobrodošel in lahko prespiš v zgornjem nadstropju moje hiše. Pojdi za menoj in počaščena bom, če vama lahko ponudim nekaj hrane.« Starka je imela lepo, zelo čisto hišo, ki je bila na novo prebarvana. Vsa srečna jima je ponudila čaj in pecivo, z ostalimi prigrizki.


Ko sta gosta pojedla, kar jima je starka ponudila, je dejala: »Jetsun Milarepa je vedel, da boš kmalu prišel. Včeraj zjutraj sem ga obiskala in ko sem bila pri njemu, je rekel: »Kadampa menih iz U prihaja, da bi me videl. Kdorkoli ga bo pripeljal k meni, se mu ne bo potrebno bati več, da bi se rodil v nižjih svetovih.« Prav tako je napovedal tvojo prihodnost. S svojimi vsevednimi očmi je tudi vedel za tvojo bolezen in izčrpanost v Dingri-ju, zato te je blagoslovil v svojem samadiju.

Od njega sem prejela dovoljenje, da bom bila prva h kateremu boš prišel. Tudi moja hči meditira in je privržena učenka Jetsuna. Milarepa ji je povedal, da si odličen sin iz plemenite družine, ki prihaja z namenom, da postane njegov učenec, zato ti mora pomagati na vsak način. Jutri bo prišla moja hči in te bo odpeljala k njemu. Zato te prosim, da to noč ostaneš pri meni.«

Ko je vse to Gampopa slišal, si je mislil sam pri sebi: » Resnično me je učitelj počastil, ko mi je rešil življenje v Dingri-ju. Vseskozi je vedel za moj prihod. Z njegovim poveličevanjem in prerokbo, bi moral resnično postati dragocen.« Razmišljajoč o vsem tem je Gampopa postal ponosen sam nase. Njegova domišljavost je rasla. Začutil je gotovost, da ne bo težav in da bo prejel ustno poučevanje učitelja.

Naslednje jutro je prišla hčerka starke in popeljala Gampopo, da bi srečal Milarepo. Gampopa je bil razburjen, a ponos mu je rasel z vsakim korakom, bolj ko se je približeval Milarepinemu bivališču. Toda, ko je prispel v bivališče jogija, je srečal Sebenrepo, enega od bližnjih Milarepinih učencev. Sebenrepa je nosil sveženj drv, vrečko s čajem in lonček za kuhanje. Sebenrepa ga je ogovoril tako: »Menih iz U-ja, ime mi je Sebenrepa. Poslal me je Jetsun Milarepa, s sporočilom zate. Rekel mi je, da naj ti povem, da prihajaš poln samega sebe. Razvil si velik ponos. Danes te ne bo sprejel. Zato te prosim, da greš z menoj.«
Seberepa je odpeljal osuplega Gampopo v skalnato jamo poleg kampa. Izročil mu je drva, čaj in lonček ter mu dejal: » Jetsun želi, da ostaneš tukaj povsem sam, vse dokler ne očisti madež ponosa. Ne želi te videti najmanj pol meseca. Obdrži ta drva in čaj, v tem času pa te bom oskrboval z živežem.« Ob tem je še dodal: »Guru je vedel, da boš prišel menih iz U in nameraval ti je podati ustna učenja. Zato ne obupaj, ampak ostani tukaj in ponižno prosi k njemu.« Tako je Gampopa ostal v skalni votlini pol meseca, čakajoč, da si očisti svoj ponosno. Po pol meseca je izgubil vse upanje in ves strah. Nič ni pričakoval. In potem je prišla starkina hči k njemu v votlino in mu dejala: »Jetsun Milarepa bi te rad videl. Pridi, sedaj ga boš lahko srečal na Griču srečnega dogodka.«

Sedmo poglavje Prihod je prevod iz knjige: Življenje Gampope, Jampa Mackenzie Stewart in z uvodom Lobsang P. Lhalungpa,