Natalí. Pozna naravo odrasle kože.

Mazilo Natalí za nego občutljive ali poškodovane kože je namenjeno ženskam in moškim, ki želijo svoji koži povrniti naravno vlažnost in jo dodatno zaščititi. Mešanica naravnih masel blaži preobčutljivost kože, dodane negovalne sestavine pa delujejo protivnetno in pomagajo pri obnovi kože. Z aromaterapevtskim učinkom!

Sonce, veter in izsušena koža

Poletje je slednjič le pokazalo svojo moč, zato mu bomo na stežaj odprli vrata. Še preden se bomo prepustili počitniškim radostim, pa mora biti naša koža pripravljena na dodatne obremenitve. Njen lipidni sloj, ki jo ščiti pred izgubo lastne vlage, je zaradi žgočega sonca in suhega vetra bolj kot kdajkoli na preizkušnji, kar pomeni, da se koži obeta doba izsušenosti.

Piše: Gregg Braden v Karme plus

V okrepčevalnici bolnišnice v nekem velikem mestu na vzhodni obali Združenih držav Amerike dva zdravnika razpredata o uspešnem in skrivnostnem zdravljenju, ki je nastopilo pri neki njuni bolnici.

Uspešnoje bilo zato, ker je bolničina anomalna rast tkiva na njenih nogah nenadoma izginila. Skrivnostno je zato, ker so ji povedali, da bodo pričeli z novim zdravljenjem, ki bo ozdravilo trenutno bolezen, v resnici pa je pila zgolj vodo iz pipe, pomešano z barvilom.

Piše: Aurigo

Skočimo še malce na Zgornjo Gorenjsko in za začetek preberimo darilno listino ali darovnico brikseniškemu škofu Henrika iz leta 1185, ki jo je prevedel Franc Gornik v svoji knjigi Zgodovina blejske župnije. Če se prevod pravilno glasi, a o tem nas niso v šoli nikoli nič učili, da so imeli v tistem zgodnjem srednjem veku še star sistem sužnjelastništva, kakor dobro razvit sistem ponarejevalstva!

»Na koncu darilne listine je od druge roke pripisano: "Jaz Leokarda iz Jame (z gradu Kamen pri Begunjah) sem svobodno podarila za rešenje svoje duše in duš svojih prednikov sveti Mariji na Otoku Marijo, hčer Bernarda s Sela, ki na leto plačuje tri denarje, in njene naslednike*."«

Dogajanja tega desetletja po svetu in odgovori izčrpane Zemlje bi nam naj bili najresnejše opozorilo, da je med nami marsikaj narobe. Po kratkem uporu Tunizijcev je bila vstaja nezadovoljnih v Libiji in Egiptu poimenovana kot arabska pomlad.

Nič pomladnega ni sledilo tam in ne nato v Siriji in zdaj še v Ukrajini, temveč še trša zima medčloveških odnosov in vse več mrtvih. Izvoz demokracije po meri interesov velesil je še povečal gorje v Iraku in Afganistanu. Ukrajinci so se tudi zmotili, če so mislili, da bo menjava oblasti prinesla le povezanost z EU in dražji plin ter takojšnje odplačilo dolgov, ne pa razpadanja države.

Ko razmišljamo o sodobnem času, še zlasti v kontekstu hude ekonomske, okoljske in družbene krize, ne moremo mimo pojma oziroma koncepta komercializacije. Komercializacija predstavlja enega ključnih vzrokov današnje krize. A ker je komercializacija tako vseprisotna in ker smo kot posamezniki in kot celotna družba tako zelo 'potopljeni' vanjo, se je komajda zavedamo. Naše 'vrednote', naši odnosi z drugimi ljudmi in z okoljem, naša politika in ekonomija, celo kultura in vsa druga področja človeškega delovanja so 'do konca' prežeta s komercializacijo.

V splošnem komercializacija (v slovenščino besedo lahko prevedemo kot trgovinizacija, vendar rajši ohranjamo originalen izraz) opredeljuje procese uveljavljanja tržnih odnosov ter modelov na vsa družbena področja, v naša medsebojna razmerja, v naše mišljenje in v naš odnos do okolja.

Denar je sveta ....ar. Katere štiri črke manjkajo? Rešitev najdete na koncu besedila.
Denar je tako običajna stvar v našem življenju, da o njem ne premišljujemo drugače kot v premlevanju idej, kako do njega. A razmisleki o njegovem ozadju, mehanizmih in posledicah so še kako pomembni. Čeprav je temu skoraj težko verjeti, je denar v resnici sredstvo za (umsko) zasužnjenje človeka.

Speljal mu je pozornost od življenjsko pomembnih vprašanj k pridobitništvu, ki je nekaj nenaravnega. Zaradi denarja si je človek nakopal omejitve, ki vse bolj krnijo njegovo svobodo. Namesto, da bi živel, životari v iskanju izhoda iz pasti, ki si jo je sam ustvaril. In kar je še najhuje - denar je ustvaril prepad med ljudmi in v človeku samem, ki ga ni lahko premostiti. Ko boste spoznali nepoznane učinke denarja, neznano ozadje dogajanja v zvezi z njim in njegovo usodno odgovornost za današnjo stisko, boste pričeli razmišljati drugače.

Imate tudi vi doma navihanca ali navihanko, ki se na vse kriplje brani šole in vsega kar je s tem povezano? Se tudi vi dnevno soočate z urami priprav in prepričevanjem, naj se vendar mladina spravi k učenju? Zveni poznano?

No, če pogledamo iskreno, je šola resnično skoraj neuporabna in brez veze! No skoraj;). Večino podatkov brez problemov dobimo na google.com, računalnik nam izračuna najzahtevnejše matematične operacije v delčku sekunde,.. Znanje, ki ga dobivamo v šoli je skoraj zgodovinskega pomena ali lepo rečeno zastarelo. Učimo se o zgodovini, namesto o prihodnosti. Slovenski zaposlovalci bi še vedno želeli, da imaš diplomo oz. nek certifikat, pomaga pa ti v bistvu prav nič...

Mi je znanec pred časom, ko sem uporabila besedo »pizdarija«, zabrusil, da dame tako ne govorijo. A dej, dej!? Malce presenečena nad izjavo sem si mislila: »Sem Boginja, nisem pa svetnica« … in si niti ne bi želela biti. Preveč rada imam življenje, da bi ga onečastila s sprenevedanjem in ugajanjem drugim. Sem strastna in spontana ženska, zato se mi tudi kakšna nedolžno sočna zgodi.

Nekje sem zasledila napis »99% angelček, 1% hudiček«. Ta 1% ne ponazarja zavestne škodoželjnosti, hudobije, privoščljivosti ipd., temveč našo nedolžno nevednost, ki daje življenju barvitost … meni pa nagajivost, nepredvidljivost in tipično človeško noto. Nisem lutka. Sem živo bitje z lastnimi občutji, mislimi in izkušnjami … imam svoj karakter, ki me dela unikatno, edinstveno in samosvojo.

Kristusov literarni nauk o ljubezni na dosegu bralcev. Vir celotnega zapisa: magicna-knjiga-ljubezni.
Pravkar sem prebrala zadnje vrstice zgodovinskega romana izpod peresa Kathleen McGowan. In spoznala nekaj zanimivih skrivnosti zgodovine človeštva.

Domneva ali prava skrivnost
Obsežno delo je napisano na podlagi raziskav o temeljih krščanstva, o njegovi zasnovi. Na začetku preseneti omemba, da je Jezus Kristus napisal evangelij. Kdor je bil vzgojen v duhu krščanstva ali navedeno tematiko vsaj malo pozna, bo vsaj približno vedel, o čem je v knjigi govora. Radovedna kot sem, sem na spletu preverila izvor besede evangelij in s pogledom pristala na grškem evangelionu. Ta pomeni dobro novico.

Kapitalizem je objektivno nepravičen sistem, pa če ga ljudje še tako obožujejo, hvalijo, zagovarjajo in malikujejo. Njihovo oboževanje ne zmanjša njegove nepravičnosti, tako kot ples dežja niti malo ne vpliva na fizikalne zakone, ki uravnavajo vremenske pojave oziroma podnebje.

Obstaja zanimiva dvojnost kapitalističnega sistema, ki jo verjetno poznajo številni ljudje, a se zanjo v glavnem ne zmenijo.

Pred kratkim sem se s fotoaparatom sprehajal po prelepi naravi in ko sem hodil, so se pred mano odkrivali novi in novi čudoviti motivi. Bilo je resnično neverjetno. Dobival sem ideje za kompozicije kot nikoli prej. Gozdna potka in njene podrobnosti, ki bi bile ponavadi precej nezanimive, so dobivale novo perspektivo. Skala v bližnji reki, delček drevesa, pogled iz daljave, motiv iz bližine, ideje in kombinacije so se mi odvijale pred očmi. Neverjetna izkušnja...

In potem me prešine. Natanko tako je vse v našem življenju! Razlog zakaj vidim vse te motive, je v tem, ker jih iščem. Zavestno sem se podal na pot, da jih odkrijem in ves čas pozorno opazoval. In potem so se sami pojavljali pred mano. Novi in novi.

Slikar, ki je predstavljal svojo sliko in jo mladeniču drago prodal je dejal; v tej sliki obstaja narisan odgovor na vsa človeška vprašanja.
Mladenič, ki jo je kupil čeprav tega v njej ni videl, si je mislil bom že kasneje to videl in spoznal.
Tako je mladenič zmeraj postajal pred to sliko in to iskal, ter zaradi tega začel opuščati bistvene stvari življenja.

Ko je prišel k njemu njegov modri resnicoljuben prijatelj, ga je vprašal; kaj postajaš pred to sliko?
Ta, ki mi je sliko prodal, mi je dejal, da je v njej narisan odgovor na vsa človeška vprašanja.
Prijatelj si je sliko ogledal in dejal, tega v tej sliki ni, izrekel ti je laž.

Po spletu okoliščin sem se tisti dan znašla na avtobusni postaji. Dolgo je že bilo od tega, ko sem se domov morala peljati z avtobusom. Ravno prebrani vozni red sporoča, da mi je ta ravno odpeljal izpred nosa. Sedem na stol v lični avtobusni postaji in opazujem okolico.

Prisede ženska srednjih let. Kovček. Globok izdih, ko  sede poleg mene. Vzame škatlico cigaret, potegne enega junaka iz nje in ga prižge. Seveda sem navdušena. Moji dolgi, še skoraj na sveže umiti lasje, ki še dišijo po jasminu, zaplapolajo v vonju cigaretnega dima. Nič, Vanda, kar lepo mirno, si na javnem mestu in tukaj se med drugim lahko tudi kadi. Prelena, da bi vstala in se malo sprehodila.

Globalna skupnost
Planet Zemlja je kot ladja brez kapitana, z nekaj agresivnimi častniki in mornarji na krovu, ki jih kaj malo briga v katero smer ladja plove; njihova edina skrb je, da si čim bolj napolnijo žepe, medtem ko v ladjo že vdira voda in se počasi potaplja. Potniki v prvem razredu se medtem zabavajo, hazardirajo in se sončijo v žarkih lastnega samozadovoljstva, ne meneč se za dogajanje v podpalubju.

V nižjih palubah se drenjajo množice, ki za drobtine, ki padajo z gornje palube, garajo kot sužnji na galejah. V najnižje palubah pa niti drobtine ne padejo več, tam je vse polno komaj živih senc in strohnelih trupel. Kar danes resnično potrebujemo, je sposoben kapitan in posadka, ki ve, kam pluje (skupna) ladja, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s potniki, ki jo skrbi bodočnost, ohranjanje in vzdrževanje ladje.

Včeraj mi je nekdo poslal basen, ki je res nadvse poučna, zato sem jo nekoliko dopolnil.

Živela je Mravljica, ki je bila zaposlena v privatnem podjetju Žblj d.d., kjer je pridno delala, ker je imela notranjo motivacijo za delo, kot pravijo psihologi, delo pa jo je tudi veselilo, kar pomeni, da je bila voljna delati tudi popoldan in čez vikend, če je bilo treba, poleg tega pa se je nenehno izpopolnjevala in izobraževala – doma in v tujini. Prav zaradi lastne motivacije, železne discipline, veščin, spretnosti, znanja in redoljubnosti je bila izjemno učinkovita, kreativna in priljubljena med sodelavci. Lahko bi rekli, da so verjeli vanjo, ona pa je verjela vanje, saj je bila prepričana, da je sodelovanje produktivnejše od dela v izoliranosti od drugih, v pogojih nenehnega tekmovanja, zategovanja pasu in tesnobe zaradi možnosti odpuščanja.

Nisem privrženec meščanske kulture. Biti pripadnik srednjega sloja zahodne kulture v 19. in začetku 20. st. se mi zdi ena najobupnejših oblik človeškega obstoja. Samozatajevanje, zlaganost, neumorno dajanje vtisa, brezizhodna ujetost v vedenjske vzorce … Brrr!

Kljub temu pa je bila prav ta srhljiva razvojna stopnja zadnja, v kateri so vljudnost, prijaznost, spoštovanje, čast in ponos še nekaj pomenili. Zadnjih nekaj desetletij, ko zgolj vztrajno izničujemo nesnovne in kompulzivno arhiviramo snovne dosežke človeške kulture, si s tega gledišča vsekakor ne zasluži naziva 'razviti svet'.

Demokratična država
Za izvajanje načel pravične delitve se mora torej spremeniti marsikaj, tudi država. Kakšno državo torej danes potrebujemo in kakšne državnike? Današnji politiki le stežka dojemajo globalizacijo: medtem ko poudarjajo mednarodno sodelovanje, razmišljajo o nakupih najnovejšega orožja, medtem ko govorijo o svobodni trgovini, razmišljajo o še večji zaščiti svojih trgov itd.

V resnici današnji politiki niso sposobni voditi svetovne globalizacije, kajti razmišljati bi morali povsem drugače: na prvem mestu morajo biti potrebe in interesi celega sveta, šele za njimi pa potrebe in interesi »moje« države ali celo korporacije. Zato politiki globalizacijo prepuščajo velikim mednarodnim korporacijam in finančnim špekulantom.

Po sedemnajstih letih, kolikor naj bi uradno trajalo posipavanje atmosfere z aluminijem, barijem in drugimi snovmi, se ljudstvo očitno zbuja in ta tema počasi prihaja tudi v medije in razprave politikov. Iz faze zanikanja smo zdaj v fazi, da uradniki počasi priznavajo, da kemično pršenje (chemtraili) obstaja, vendar nam razlagajo, da je njihov namen plemenit in da z njimi rešujemo planet pred globalnim segrevanjem. 

Tudi osnovna sestava tega, kar pršijo nad našimi glavami, ni skrivnost. Kaj vse skrivajo bele sledi, lahko preberemo v več kot 150 patentih, ki so že registrirani s tem v zvezi. Najbolj zaskrbljujoče so toksične kovine v nano oblikah (predvsem aluminij in barij), zraven pa so še hidrogen sulfid (H2S), žveplov dioksid (SO2) in druge snovi. 

Kako si najenostavneje zagotoviti 100 % čisto pitno vodo izvirskega okusa, ki jo potrebuje naše telo?

Voda je glavna sestavina človeškega telesa in bistvenega pomena za opravljanje življenjskih funkcij telesa. Telo najbolje deluje, če ima na voljo dovolj čiste vode. Zato je čista voda za pitje, pripravo hrane in napitkov bistvenega pomena za dobro funkcioniranje telesa. Zdravo življenje se začne s čisto vodo. Čista voda raztaplja in odvaja strupe iz telesa, zato je odlična za čiščenje telesa.

Je vaša pitna voda klorirana, vsebuje pesticide, težke kovine ali celo mikroorganizme?
Klor je zelo strupen plin, ki se je v prvi svetovni vojni uporabljal kot bojni strup. Danes ga zaradi njegove lastnosti, da ubije bakterije in druge mikroorganizme, uporabljajo za sterilizacijo pitne vode. Več o škodljivosti klora si lahko preberete na spletni strani: www.vodni-filter.si/klor-v-vodi.html.

Piše: Dragica Bošnjak v Vivi www.viva.si

Če bi pred desetletjem, dvema ali tremi evropske turiste vprašali, katera zanimivost se jim je med obiskom Avstralije še posebno vtisnila v spomin, morda to ne bi bile le značilne svetovne zanimivosti, ampak to, da so tuji obiskovalci med največjo pripeko pohajkovali naokrog z razpetimi živopisnimi dežniki, domačini pa so si varovali glave z značilnimi klobuki.

Ukrojeni so tako, da imajo poleg bingljajočih plutovinastih zamaškov za odganjanje mrčesa še poseben dodatek, s katerim pred sončnimi opeklinami ščitijo še ramena in zatilje.

Če verjamemo, da je nekaj nemogoče, ne bomo tega nikoli poskusili. Na tem stavku sloni bistvo manipulacije časa, v katerem živimo. Večina ljudi preprosto verjame, da obstaja le tisto, kar so jih učili, zato se kot družba ne razlikujemo od orla, ki so ga, takoj ko se je izlegel, pustili odraščati s kurami. Ko je zrasel, je skupaj z njimi ril po zemlji in mu nikoli ni prišlo na misel, da bi razprl svoja krila in vzletel. 

Če so vas že v zgodnjem otroštvu naučili, kdaj morate jesti, kdaj lulati in kakati, kdaj spati, kaj so pravilni odgovori, za katere se dobita posladek in pohvala, da ste pridni, itd., potem je sistem uspel v svojem namenu.

Ljudje, manj znani, bolj znani, povsem neznani, zelo znani, ustanavljajo nove politične stranke. V redu. Trdijo, da Slovenija potrebuje svežo kri, nove ideje, nove programe, nove obraze in podobno. Še vedno v redu. Potem pa jih pred televizijskimi kamerami povprašajo, kakšne so njihove (nove) ideje, in dobite nazaj stara jajca: pravna država, socialna država, solidarnost, kakovostno življenje za vse, napredek, ki mora biti kajpak trajnostne narave, dodajanje vrednosti, skrb za naravo … Da te kap!

Slovenija potrebuje nove ideje, toda te morajo biti inteligentne. Ne morejo jih ustvariti ljudje, ki se bojijo razmišljati na nov, drugačen način. Znotraj starih okvirov ni mogoče misliti na nov način, pa če se še tako pretvarjaš, da si nov. Znotraj kapitalizma ni mogoče ustvariti kapitalizma s prijaznim obrazom, pa če ga zaklinjaš vsak dan, plešeš čarobne plese ali daruješ Zeusu svežo kri devic, ovac in koz.

Človek naj bi se od živali ločil predvsem po človečnosti: vsakdo naj ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini preživetje, zdravje in osnovno blaginjo, vključno s hrano, obleko, prebivališčem, zdravniško oskrbo in osnovnimi socialnimi storitvami. Pustimo ob strani socialno nadgradnjo, ki je dobrobit razvitejših družb.

Načelo pravične delitve pomeni, da ima vsak človek na tem planetu, ne glede na narodno, rasno ali versko pripadnost, prepričanje ali kakršnokoli drugo posebnost, zagotovljene (vsaj minimalne) dobrine za preživetje ter prost dostop do materialnih in intelektualnih bogastev, tehnologije, kulture in drugih človeških pridobitev.