Denar je sveta ....ar. Katere štiri črke manjkajo? Rešitev najdete na koncu besedila.
Denar je tako običajna stvar v našem življenju, da o njem ne premišljujemo drugače kot v premlevanju idej, kako do njega. A razmisleki o njegovem ozadju, mehanizmih in posledicah so še kako pomembni. Čeprav je temu skoraj težko verjeti, je denar v resnici sredstvo za (umsko) zasužnjenje človeka.

Speljal mu je pozornost od življenjsko pomembnih vprašanj k pridobitništvu, ki je nekaj nenaravnega. Zaradi denarja si je človek nakopal omejitve, ki vse bolj krnijo njegovo svobodo. Namesto, da bi živel, životari v iskanju izhoda iz pasti, ki si jo je sam ustvaril. In kar je še najhuje - denar je ustvaril prepad med ljudmi in v človeku samem, ki ga ni lahko premostiti. Ko boste spoznali nepoznane učinke denarja, neznano ozadje dogajanja v zvezi z njim in njegovo usodno odgovornost za današnjo stisko, boste pričeli razmišljati drugače.

Denar naj bi po legendi "izumili" Feničani, a zanesljivo ima precej daljšo zgodovino. Ena od zgodb o denarju teče nekako takole: ko je faraon opazoval tepež sužnjev, ki so se upirali ob napornem izvajanju zemeljskih del, mu je prišlo na misel, da si je zagotovo moč izmisliti sistem, v katerem bi sužnji brez upiranja in celo z navdušenjem opravljali isto delo, če bi za to imeli pravi motiv. Opravljali bi vlogo sužnja, a brez zavesti, da so zasužnjeni. Treba bi bilo le "zaigrati" na njihov pohlep in zmesti njihovo motivacijo. In izmislil si je rešitev, ki je ena največjih prevar človeštva. Objavil je, da bo vsakemu sužnju za določeno količino prestavljenega skalovja izplačal nagrado v obliki koščka zlata. A ne le to. Zlato bo moč zamenjati za karkoli, z ustrezno količino zlata pa bo lahko suženj odkupil tudi svojo svobodo. Zgodil se je čudež: sužnji so odtlej kar tekmovali, kdo bo pretovoril več skalovja in faraon jim je z veseljem plačeval z zlatom. A tega je - ko so prišli odkupiti svojo "svobodo" - zopet dobil nazaj. Ostareli in iztrošeni sužnji pa so bili takrat zanj že brez vrednosti. Prisila po zaslugi domislice ni bila več potrebna. Dovolj je ljudem ponuditi prevega slepila, pa napravijo vse.

Uporaba denarja je v resnici pristajanje na določena načela in posledice, ki se jih morda niti ne zavedam. Denar kot metoda prikritega zasužnjevanja se je odlično izkazal in bil širokim ljudskim množicam vsiljen kot menjalno sredstvo in vrednota, za katero se je vredno potruditi. Sprva je bil konkreten, v obliki zlatnikov ali srebrnikov, kasneje so ga zamenjali kovanci iz manj vrednih kovin, nazadnje pa ga je zamenjal ničvreden papir, za katerega pa je obveljalo, da je vreden toliko, kolikor piše na njem. Denar, ki je lahko kupil skoraj vse, je vzpodbudil pohlep množic po bogastvu in sčasoma je bogastvo postalo tako pomembno, da je kopičenje le-tega postalo glavni cilj naporov človeštva. Namen - vzpodbuditev pohlepa in odvračanje od bistvenih stvari v življenju - je bil dosežen.

Denar, ki je postal vrednota, ustvarja umetno diferenciacijo, ločevanje ljudi. Ustvari dve kategoriji ljudi: sposobne in nesposobne, (denarno) močne in nemočne, neodvisne in odvisne. Takšna delitev, ki je temelj ekonomskega suženjstva, je spremenila sistem vrednot in ustvarja daljnosežne  posledice.

Ena od posledic je, da človek številnih svojih dejavnosti in opravil ne izvaja zaradi njih samih temveč zaradi povsem nenaravnega motiva: zaradi denarja. Denar kot motiv ustvarja v naravi probleme, ki postajajo vse bolj nerešljivi. Zanimivo je, da se zaslepljenost z denarjem ob njegovem povečevanju ne zmanjšuje, temveč še povečuje. Ko ljudje spoznajo, da največ denarja lahko zaslužijo prav z "obračanjem denarja", postane ta še bolj aktualen, pohlep po njem pa še večji. Pohlep obenem zamegli razum ter ustvari meglo, v kateri se izgubijo resnični ideali. Ker ti niso več jasni, se zdi, kot da je edini ideal tisto, kar se zdi najpomembnejše - denar sam.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si