Kristusov literarni nauk o ljubezni na dosegu bralcev. Vir celotnega zapisa: magicna-knjiga-ljubezni.
Pravkar sem prebrala zadnje vrstice zgodovinskega romana izpod peresa Kathleen McGowan. In spoznala nekaj zanimivih skrivnosti zgodovine človeštva.

Domneva ali prava skrivnost
Obsežno delo je napisano na podlagi raziskav o temeljih krščanstva, o njegovi zasnovi. Na začetku preseneti omemba, da je Jezus Kristus napisal evangelij. Kdor je bil vzgojen v duhu krščanstva ali navedeno tematiko vsaj malo pozna, bo vsaj približno vedel, o čem je v knjigi govora. Radovedna kot sem, sem na spletu preverila izvor besede evangelij in s pogledom pristala na grškem evangelionu. Ta pomeni dobro novico.

Kapitalizem je objektivno nepravičen sistem, pa če ga ljudje še tako obožujejo, hvalijo, zagovarjajo in malikujejo. Njihovo oboževanje ne zmanjša njegove nepravičnosti, tako kot ples dežja niti malo ne vpliva na fizikalne zakone, ki uravnavajo vremenske pojave oziroma podnebje.

Obstaja zanimiva dvojnost kapitalističnega sistema, ki jo verjetno poznajo številni ljudje, a se zanjo v glavnem ne zmenijo.

Pred kratkim sem se s fotoaparatom sprehajal po prelepi naravi in ko sem hodil, so se pred mano odkrivali novi in novi čudoviti motivi. Bilo je resnično neverjetno. Dobival sem ideje za kompozicije kot nikoli prej. Gozdna potka in njene podrobnosti, ki bi bile ponavadi precej nezanimive, so dobivale novo perspektivo. Skala v bližnji reki, delček drevesa, pogled iz daljave, motiv iz bližine, ideje in kombinacije so se mi odvijale pred očmi. Neverjetna izkušnja...

In potem me prešine. Natanko tako je vse v našem življenju! Razlog zakaj vidim vse te motive, je v tem, ker jih iščem. Zavestno sem se podal na pot, da jih odkrijem in ves čas pozorno opazoval. In potem so se sami pojavljali pred mano. Novi in novi.

Slikar, ki je predstavljal svojo sliko in jo mladeniču drago prodal je dejal; v tej sliki obstaja narisan odgovor na vsa človeška vprašanja.
Mladenič, ki jo je kupil čeprav tega v njej ni videl, si je mislil bom že kasneje to videl in spoznal.
Tako je mladenič zmeraj postajal pred to sliko in to iskal, ter zaradi tega začel opuščati bistvene stvari življenja.

Ko je prišel k njemu njegov modri resnicoljuben prijatelj, ga je vprašal; kaj postajaš pred to sliko?
Ta, ki mi je sliko prodal, mi je dejal, da je v njej narisan odgovor na vsa človeška vprašanja.
Prijatelj si je sliko ogledal in dejal, tega v tej sliki ni, izrekel ti je laž.

Po spletu okoliščin sem se tisti dan znašla na avtobusni postaji. Dolgo je že bilo od tega, ko sem se domov morala peljati z avtobusom. Ravno prebrani vozni red sporoča, da mi je ta ravno odpeljal izpred nosa. Sedem na stol v lični avtobusni postaji in opazujem okolico.

Prisede ženska srednjih let. Kovček. Globok izdih, ko  sede poleg mene. Vzame škatlico cigaret, potegne enega junaka iz nje in ga prižge. Seveda sem navdušena. Moji dolgi, še skoraj na sveže umiti lasje, ki še dišijo po jasminu, zaplapolajo v vonju cigaretnega dima. Nič, Vanda, kar lepo mirno, si na javnem mestu in tukaj se med drugim lahko tudi kadi. Prelena, da bi vstala in se malo sprehodila.

Globalna skupnost
Planet Zemlja je kot ladja brez kapitana, z nekaj agresivnimi častniki in mornarji na krovu, ki jih kaj malo briga v katero smer ladja plove; njihova edina skrb je, da si čim bolj napolnijo žepe, medtem ko v ladjo že vdira voda in se počasi potaplja. Potniki v prvem razredu se medtem zabavajo, hazardirajo in se sončijo v žarkih lastnega samozadovoljstva, ne meneč se za dogajanje v podpalubju.

V nižjih palubah se drenjajo množice, ki za drobtine, ki padajo z gornje palube, garajo kot sužnji na galejah. V najnižje palubah pa niti drobtine ne padejo več, tam je vse polno komaj živih senc in strohnelih trupel. Kar danes resnično potrebujemo, je sposoben kapitan in posadka, ki ve, kam pluje (skupna) ladja, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s potniki, ki jo skrbi bodočnost, ohranjanje in vzdrževanje ladje.

Včeraj mi je nekdo poslal basen, ki je res nadvse poučna, zato sem jo nekoliko dopolnil.

Živela je Mravljica, ki je bila zaposlena v privatnem podjetju Žblj d.d., kjer je pridno delala, ker je imela notranjo motivacijo za delo, kot pravijo psihologi, delo pa jo je tudi veselilo, kar pomeni, da je bila voljna delati tudi popoldan in čez vikend, če je bilo treba, poleg tega pa se je nenehno izpopolnjevala in izobraževala – doma in v tujini. Prav zaradi lastne motivacije, železne discipline, veščin, spretnosti, znanja in redoljubnosti je bila izjemno učinkovita, kreativna in priljubljena med sodelavci. Lahko bi rekli, da so verjeli vanjo, ona pa je verjela vanje, saj je bila prepričana, da je sodelovanje produktivnejše od dela v izoliranosti od drugih, v pogojih nenehnega tekmovanja, zategovanja pasu in tesnobe zaradi možnosti odpuščanja.

Nisem privrženec meščanske kulture. Biti pripadnik srednjega sloja zahodne kulture v 19. in začetku 20. st. se mi zdi ena najobupnejših oblik človeškega obstoja. Samozatajevanje, zlaganost, neumorno dajanje vtisa, brezizhodna ujetost v vedenjske vzorce … Brrr!

Kljub temu pa je bila prav ta srhljiva razvojna stopnja zadnja, v kateri so vljudnost, prijaznost, spoštovanje, čast in ponos še nekaj pomenili. Zadnjih nekaj desetletij, ko zgolj vztrajno izničujemo nesnovne in kompulzivno arhiviramo snovne dosežke človeške kulture, si s tega gledišča vsekakor ne zasluži naziva 'razviti svet'.

Demokratična država
Za izvajanje načel pravične delitve se mora torej spremeniti marsikaj, tudi država. Kakšno državo torej danes potrebujemo in kakšne državnike? Današnji politiki le stežka dojemajo globalizacijo: medtem ko poudarjajo mednarodno sodelovanje, razmišljajo o nakupih najnovejšega orožja, medtem ko govorijo o svobodni trgovini, razmišljajo o še večji zaščiti svojih trgov itd.

V resnici današnji politiki niso sposobni voditi svetovne globalizacije, kajti razmišljati bi morali povsem drugače: na prvem mestu morajo biti potrebe in interesi celega sveta, šele za njimi pa potrebe in interesi »moje« države ali celo korporacije. Zato politiki globalizacijo prepuščajo velikim mednarodnim korporacijam in finančnim špekulantom.

Po sedemnajstih letih, kolikor naj bi uradno trajalo posipavanje atmosfere z aluminijem, barijem in drugimi snovmi, se ljudstvo očitno zbuja in ta tema počasi prihaja tudi v medije in razprave politikov. Iz faze zanikanja smo zdaj v fazi, da uradniki počasi priznavajo, da kemično pršenje (chemtraili) obstaja, vendar nam razlagajo, da je njihov namen plemenit in da z njimi rešujemo planet pred globalnim segrevanjem. 

Tudi osnovna sestava tega, kar pršijo nad našimi glavami, ni skrivnost. Kaj vse skrivajo bele sledi, lahko preberemo v več kot 150 patentih, ki so že registrirani s tem v zvezi. Najbolj zaskrbljujoče so toksične kovine v nano oblikah (predvsem aluminij in barij), zraven pa so še hidrogen sulfid (H2S), žveplov dioksid (SO2) in druge snovi. 

Kako si najenostavneje zagotoviti 100 % čisto pitno vodo izvirskega okusa, ki jo potrebuje naše telo?

Voda je glavna sestavina človeškega telesa in bistvenega pomena za opravljanje življenjskih funkcij telesa. Telo najbolje deluje, če ima na voljo dovolj čiste vode. Zato je čista voda za pitje, pripravo hrane in napitkov bistvenega pomena za dobro funkcioniranje telesa. Zdravo življenje se začne s čisto vodo. Čista voda raztaplja in odvaja strupe iz telesa, zato je odlična za čiščenje telesa.

Je vaša pitna voda klorirana, vsebuje pesticide, težke kovine ali celo mikroorganizme?
Klor je zelo strupen plin, ki se je v prvi svetovni vojni uporabljal kot bojni strup. Danes ga zaradi njegove lastnosti, da ubije bakterije in druge mikroorganizme, uporabljajo za sterilizacijo pitne vode. Več o škodljivosti klora si lahko preberete na spletni strani: www.vodni-filter.si/klor-v-vodi.html.

Piše: Dragica Bošnjak v Vivi www.viva.si

Če bi pred desetletjem, dvema ali tremi evropske turiste vprašali, katera zanimivost se jim je med obiskom Avstralije še posebno vtisnila v spomin, morda to ne bi bile le značilne svetovne zanimivosti, ampak to, da so tuji obiskovalci med največjo pripeko pohajkovali naokrog z razpetimi živopisnimi dežniki, domačini pa so si varovali glave z značilnimi klobuki.

Ukrojeni so tako, da imajo poleg bingljajočih plutovinastih zamaškov za odganjanje mrčesa še poseben dodatek, s katerim pred sončnimi opeklinami ščitijo še ramena in zatilje.

Če verjamemo, da je nekaj nemogoče, ne bomo tega nikoli poskusili. Na tem stavku sloni bistvo manipulacije časa, v katerem živimo. Večina ljudi preprosto verjame, da obstaja le tisto, kar so jih učili, zato se kot družba ne razlikujemo od orla, ki so ga, takoj ko se je izlegel, pustili odraščati s kurami. Ko je zrasel, je skupaj z njimi ril po zemlji in mu nikoli ni prišlo na misel, da bi razprl svoja krila in vzletel. 

Če so vas že v zgodnjem otroštvu naučili, kdaj morate jesti, kdaj lulati in kakati, kdaj spati, kaj so pravilni odgovori, za katere se dobita posladek in pohvala, da ste pridni, itd., potem je sistem uspel v svojem namenu.

Ljudje, manj znani, bolj znani, povsem neznani, zelo znani, ustanavljajo nove politične stranke. V redu. Trdijo, da Slovenija potrebuje svežo kri, nove ideje, nove programe, nove obraze in podobno. Še vedno v redu. Potem pa jih pred televizijskimi kamerami povprašajo, kakšne so njihove (nove) ideje, in dobite nazaj stara jajca: pravna država, socialna država, solidarnost, kakovostno življenje za vse, napredek, ki mora biti kajpak trajnostne narave, dodajanje vrednosti, skrb za naravo … Da te kap!

Slovenija potrebuje nove ideje, toda te morajo biti inteligentne. Ne morejo jih ustvariti ljudje, ki se bojijo razmišljati na nov, drugačen način. Znotraj starih okvirov ni mogoče misliti na nov način, pa če se še tako pretvarjaš, da si nov. Znotraj kapitalizma ni mogoče ustvariti kapitalizma s prijaznim obrazom, pa če ga zaklinjaš vsak dan, plešeš čarobne plese ali daruješ Zeusu svežo kri devic, ovac in koz.

Človek naj bi se od živali ločil predvsem po človečnosti: vsakdo naj ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini preživetje, zdravje in osnovno blaginjo, vključno s hrano, obleko, prebivališčem, zdravniško oskrbo in osnovnimi socialnimi storitvami. Pustimo ob strani socialno nadgradnjo, ki je dobrobit razvitejših družb.

Načelo pravične delitve pomeni, da ima vsak človek na tem planetu, ne glede na narodno, rasno ali versko pripadnost, prepričanje ali kakršnokoli drugo posebnost, zagotovljene (vsaj minimalne) dobrine za preživetje ter prost dostop do materialnih in intelektualnih bogastev, tehnologije, kulture in drugih človeških pridobitev.

Delavnica:
Japonski lifting – delo na sebi
Zdravje in lepota, ki ju podarite sami sebi

V stresnem vsakdanu je pomembno, da posvetimo nekaj časa zgolj svojemu telesu in duši. Zato vas vljudno vabimo, da se prepustite inovativni naravni metodi pomlajevanja obraza, Japonskemu liftingu. Metodo, katere avtorica je mednarodno uveljavljena refleksoterapevtka Lone Sorensen, lahko s pravimi prijemi izvajate kar sami na sebi.

3 in pol urno delavnico Japonski lifting – delo na sebi bo vodila certificirana refleksoterapevtka in edina licencirana učiteljica Obrazne refleksoterapije Sorensensistem v Sloveniji, Nataša Kos Križmančič.

Življenje in ostane največja skrivnost ne glede na to na to, koliko sta se nedeljivemu približala znanost in z njo biološka tehnologija. Pa tudi misel, da naj bi bilo življenje v tako nedoumljivem vesolju omejeno le na Zemljo, je tistim, ki si drznejo razmišljati univerzalno, nerealna.

Kako je mogoče, da ima človek zavest? Nekaterim se zdi zavest proizvod določenih telesnih funkcij in organov. Drugi menijo, da uporablja zavest te organe le za izražanje. Človekovo vsakdanjo zavest lahko razdelimo na številne plasti in vidike, ki pa nimajo nič opraviti z vseobsegajočo zavestjo, ki presega omejitve osebnosti.

Človeštvo se vse intenzivneje sooča s številnimi preizkušnjami, ki ga vodijo v spremembo odnosa do sebe in stvarstva v celoti. Ob podrobnejšem vpogledu se zdi, da se je človeška civilizacija ujela na svoj trnek: ujeta je v programe kopičenja, ki prinašajo moč manjšini in nemoč večini, vse večjo polarizacijo in stisko ter rušenje ravnovesij na planetu.

V tem sestavku bo tekla beseda o poštenejšem odnosu do svetovne naravne dediščine in naravnih bogastev in o ustreznejšem ekonomskem ravnanju v svetovnem merilu. Človeške potrebe in želje lahko izpolnjujemo le v obsegu, ki ga dopuščajo materialni viri planeta.

Ko pride bolezen je čas
za iskanje rešitev in ne za predajo!

Diagnozo rak skoraj vsi ljudje sprejemajo kot vrsto kazni in nepravičnosti. Takšno razmišljanje povzroči občutek nemoči. Ta občutek je predvsem posledica napačnih člankov in poročil v medijih ter pomanjkanja pravih informacij. Rak v večini primerov ni smrtna bolezen, ki bi se ji moral posameznik predati.

Vse premalo je zaslediti podatkov o osebnostih, ki živijo med nami in na prav poseben način širijo dragoceno znanje, ki je mnogim pomagalo in še vedno pomaga k ozdravitvam, tudi težkih oblik raka. In to niso šarlatani, ki bi prodajali meglo, kot bi kdo najraje zamahnil z roko, ampak so zdravniki, ki so se dokopali do določenih dognanj in na znanju katerih stojijo študije, o katerih bi marsikdo s težko diagnozo želel vedeti več. Ena takšnih osebnosti je bila dr. Johanna Budwig, ki svoje znanje razodeva skozi knjige:

Terme Topolšica... prava odločitev
za sanjski dopust ali zasebni oddih

Bi želeli med vikendom doživeti pravi dopust? Odpeljati otroke na pravi vodni park in razgiban oddih? Bi radi svojo ženo ob obletnici odpeljali na kratke počitnice, kjer bosta uživala v samoti in hkrati imela vodno masažo in savno? Praznujete obletnico, pa ne veste, kako bi jo obeležili?

Za vse to vam odgovor ponujamo v Termah Topolšica z zdravilnimi učinki termalne vode, kjer pravijo, da se začne nov svet. Kajti pri nas se res cesta razveja v potke, ki vodijo v gozdove in vodne palače.

To nekateri dobro vedo. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zapira udbovske arhive z anonimizacijo in oteženim dostopom do dovoljenj arhivske komisije, pojasnjuje raziskovalec in publicist Igor Omerza.

Več kot očitno je, da se je v arhivsko stroko in odločanje pritihotapil tisti del stare nomenklature kadrov, ki je zainteresirana, da se stari grehi Udbe in njenega delovanja ne odkrijejo. Njih ne zanima, da je arhivsko gradivo del dokumentarnega gradiva, ki ima poseben pomen za raziskovanje zgodovine in za zagotavljanje pravnih interesov posameznikov in da zato mora biti arhivsko gradivo dostopno brez omejitev.

Razstrupimo se s postom in osvobodimo dušo in telo

Vedno je čas, da naredite nekaj dobrega zase. Morda zato, ker ste že dlje časa brez energije ali prave volje, utrujeni, nemirni, ali pa morda imate določene težave, ki bi se jih radi rešili? Morda zato, ker potrebujete zdrav, nepozaben in po mnenju mnogih, najboljši dopust. Razstrupljanje s postom je osnova dobre skrbi zase, krepitve zdravja, preprečevanja bolezni in daje možnost, da se v nas lahko začnejo samozdraviteljski procesi.

Od kod strupi?
Strupi v naše telo ne prihajajo samo iz hrane, vode, zraka, zemlje, ampak nas obremenjujejo tudi elektronske naprave, stresno in neuravnoteženo življenje, kar še – vsako na svoj način - povečuje obremenjenost s strupi in njihovo zastajanje v telesu. Zato je zelo koristno, da vsaj enkrat letno naredimo generalno čiščenje svojega telesa in duše.

Prostor

Tako kot zvok ne more obstajati brez tišine, tako nobena stvar ne more obstajati brez nestvari - praznega prostora, ki omogoča bivanje. Vsako fizično telo nastane iz nič in se vrne v nič. Atomi so v glavnem prazni. Tisto kar je, je bolj podobno drhteči frekvenci kot delcem materije; kot glasbena nota. Budisti to vedo že 2500 let. Oblika je praznina, praznina je oblika (sutra srca). Praznina je bistvo vsega. Duhovni svet vse, kar je, prežema tudi kot prostor - znotraj in zunaj.

Praznina ali "nič", ne more postati objekt spoznanja. Ne morete ga razumeti. Lahko je vhod, če ga ne poskušate razumeti.