Verjamem, da se v vsakemu izmed nas skrivajo dobre lastnosti in da prav nihče ni slaba oseba v kater ni moč najti nič dobrega. Vsak med nami se je rodil s čisto dušo, potem pa je med odraščanjem ustvaril določeno mišljenje in razumevanje sveta. Velik del tega mišljenja smo ustvarili skozi starše, nekaj malega svojega karakterja smo prinesli s seboj. Zadnji vpliv na nas pa je imela še okolica v kateri smo odraščali.

Tako smo svojo čisto dušo založili z veliko prtljage in pozabili na pravi namen samega življenja. V resnici je velik del tega kar mislimo popolna neresnica, ki smo si jo izmislili sami. Danes lahko veliko opazimo kako ljudje med sabo želijo tekmovati kdo bo boljši, kdo ima več in na vsak način želimo skriti svoje napake in včasih iskreno priznati to, da smo kaj naredili narobe. Skozi to postanemo do drugih neprijazni in neiskreni.

Iskrenost je nekaj kar je potrebno za dober odnos pa nas si bo v razmerju mož- žena, otrok- mati ali oče, sestra-brat, tašča-snaha, prijatelj in še bi lahko naštevali. Če ne zmoremo imeti iskrenega odnosa do svojih bližnjih in celo na skrivaj kuhamo zamero do nekoga, to samo pove nekaj o nas samih. Vse kar čutimo negativnega do drugih je v nas samih. Zavedati se moramo, da ni problem v človeku, ki nas moti ampak v tem kako dojemamo samo situacijo. Zaradi takih in drugačnih zmot velikokrat trpita obe strani. Odnosi postanejo izkrivljeni in po nepotrebnem slabi. Dobra novica pa je, da se vsak med nami lahko potrudi, da bi bilo drugače.

Kot prvo se moramo zavedati, da smo za slabo počutje odgovorni sami. Kako dojemamo svet in druge ljudi veliko pove o samem odnosu, ki ga imamo do sebe. Zavedati se moramo, da je zunanji svet le projekcija naše notranjosti. Če nam gre določena oseba na živce, moramo vprašati kaj se skriva v nas samih, da čutimo kakor čutimo. Vsak človek namreč živi življenje zase. Naučiti se moramo spoštovati drug drugega pa čeprav se mogoče z vsem ne strinjamo. Vsi smo si različni in to, da znamo pustiti drugim da so kar so in to spoštujemo je le odraz naše osebne zrelosti. Ker pa je življenje eno samo veliko učenje, so tovrstne izkušnje z drugimi pomembne, da spoznamo sebe, svoje slabe lastnosti in tako poskusimo postati boljše osebe. Če nimamo dobrega odnosa ne moremo pričakovati, da ga bodo imeli do nas drugi.

Če ne spoštujemo sebe in se ne potrudimo izboljšati svoje slabe lastnosti, težko to pričakujemo od drugih. Vedno se radi pritožujemo nad politiko, službo, našim prihodkom ali pa nad življenjem neke tretje osebe ob enem pa ne naredimo nič za to, da bi spremenili sebe, hodimo v slepo ulico iz katere ne bomo našli svetlega izhoda. Namesto, da se pritožujemo nad svetom raje razmislimo o odnosu, ki ga imamo do sebe. Priznajmo si svoje napake saj v tem ni prav nič sramotnega. Nasprotno, to je velik napredek v našem osebnem razvoju. Svet kot ga poznamo danes ni najbolj rožnat a dobra novica je, da ga lahko obarvamo pozitivno sami. S tem mislim, da mora vsak izmed nas začeti brezpogojno sprejemati sebe, sprejeti se z napakami in jih začeti izboljševati in začeti ljubiti sebe in vse ljudi, ki nas obkrožajo. S spremembo odnosa do sebe, drugih in sveta nasploh bomo začeli oddajati boljšo energijo in naše življenje bo počasi postalo boljše.

Pozabimo na to kaj delajo narobe drugi in se raje osredotočimo na to kaj MI lahko naredimo bolje. Si želite sreče, ljubezni in miru? Vsi pravimo kako želimo biti srečni. Sreča se začne pri nas samih. Izboljšajte odnos s seboj in poskusite začeti sprejemati druge. Naredite seznam svojih negativnih misli, ki jih morda gojite do sebe in drugih. Tako boste videli kje imate delo, potem pa to začnite spreminjati v pozitivno. Vsak med nami ima moč živeti srečno. Odvisno je od tega koliko smo pripravljeni spremeniti sebe in zoreti. Nima smisla, da še naprej vztrajamo v nekem nezadovoljstvu. Tega si niti ne želimo. Čas je za boljši danes, jutri, pojutrišnjem… Nehajmo vztrajati v negativnem mišljenju in občutjih in raje razmislimo kako lahko postanemo čim bolj pozitivni in srečni. To je največ kar lahko naredimo za sebe, druge in svet.