Vse kar nosimo v sebi in smo, oddajamo navzven in prispevamo k celoti. Torej, če v sebi nosimo strah, sovraštvo, ljubosumje, jezo, ta čustva oddajamo na druge ljudi tudi takrat, ko smo tiho in je dovolj, da kar smo. Ne zavedamo se, da z negativnimi čustvi, mislimi, kaj šele besedami in dejanji škodujemo in uničujemo sebe in močno škodujemo svetu, okolici, naravi in vsemu kar nas obdaja, ki je del nas.

Ljubezen, mir, harmonija, sočutje in vse kar imamo pozitivnega v sebi, pa pripomore k zdravemu telesu in tudi vsemu okolju, katerega del smo. Živali nam lepo pokažejo odziv na ljudi, ki so negativni. Tudi strah, ki ga nosimo v sebi, živali in vsa živa bitja zaznavajo kot nekaj slabega. Nasilje rodi nasilje, če se odzovemo nagonsko. Ravno v tem, pa se ločimo od živali, ker one odzovejo nagonsko zaradi samoohranitve in lastne obrambe, kar človek ne potrebuje, saj ima razum. To pa je ena od težav, če se posameznik ravna preveč po razumu, ki pa ni povezan s srcem. Lahko nas zavedejo prejšne izkušnje, okolica in drugi zunanji vplivi, da ne zaupamo srcu, kako čustvovati in misliti.

Obstaja na tisoče pričevanj tistih, ki so bili klinično mrtvi in so po nekem čudežu ponovno oživeli, da duša ob smrti zapusti telo, gre skozi nek tunel in pride pred svetlobo, ki izžareva spokoj in ljubezen.

Ta svetloba jim zavrti film njihovega življenja in sledi vprašanje;

"Kaj dobrega si v življenju storil za druge, ne da bi za to pričakoval kakršnokoli plačilo?"

Mnogi od teh klinično mrtvih šele takrat spoznajo, da so vse kar so delali, delali iz svoje sebičnosti, vse samo za sebe in svoje potomce.

Popotnik je razprl roke in navidezno objel zahajajoče sonce. Veter, ki je vlekel po strehi stavbe, se je okrepil in znova zavihral njegov plašč.

»Človeški um je od vsega najbolj ranljiv,« je dejal. »Kako hitro ga lahko zavedeš z besedami laži in lažnimi čustvi… Zakaj? Zato, ker človek hoče v nekaj verjeti. Hoče vedeti, zakaj je tukaj. Takšna je naša narava… naša neustavljiva želja po spoznavanju novega, drugačnega. Zakaj potem toliko gorja povzročamo drug drugemu? Zakaj ne moremo razumeti sočloveka, ga sprejemati? V vseh mitologijah obstaja pekel… a nihče od piscev si ni upal povedati, ni upal zapisati… da je pekel kraj… v katerem živimo. Dan za dnem. Tako močno smo otopeli, da ne čutimo več bolečine drugih, ne slišimo krika trpečih. Poslušamo le lastni egoizem, ki nas navdaja. Polnimo našo črno zvezdo s tistim, kar nas zadovoljuje, a obenem postajamo še bolj prazni in osamljeni… Zakaj?«

Identifikacije
Pomembno je vedeti, da človek v svojem razvoju napreduje od ene identifikacije k drugi, vse bolj popolni, dokler ne spozna, kdo v resnici je. Naposled odvrže vse identifikacije, kajti to, kar je, ni objekt v umu, ki ga je možno dojeti z umom. Drugače povedano - kar smo, ne more biti nekaj, kar si lahko izmisli um. Ali oko lahko vidi samo sebe? Ne more; največ, kar lahko vidi, je dvodimenzionalna slika sebe v ogledalu.

Duhovno napredovanje je kot plezanje na drevo. Proces napredovanja proti vrhu je možen zaradi opiranja na posamezne veje (koncepte, identifikacije). Z vsake višje veje se več vidi (boljši koncept prinaša več moči in kakovosti življenja).

Moj fant me je peljal na morje za en dan lansko poletje. Glavni razlog je bil ta, da se posončim, da se ne bi videle moje modrice pod očmi, ki mi jih je povzročil on en dan prej. Puder, katerega mi je kupil pol ure po tem, ko me je udaril, ni prekril modrih lis na mojem obrazu.

Pet let nazaj sem se zaljubila v tega človeka, že takrat sem čutila in kasneje ugotovila, da je egoist in da gleda le nase in na svojo korist. Pa sem mislila, da bom to to lahko spremenila, če mu bom pokazala, kako je, ko te ima nekdo rad in ti to pokaže. Očitno sem se zmotila. Ko sva se spoznala sva se velikokrat skregala in razšla..to je trajalo tri leta...po treh letih pa sem z njim uradno stopila v ''resno'' zvezo in ta dan obžalujem.

Smisel je nekaj osebnega
Za večjo kakovost življenja moraš raziskati, kdo si. Spoznati je treba samega sebe. Smisla in namena vsega, kar se dogaja, ne moreš spoznati, dokler ne veš, kdo si. Tako kot v zgodbi o orljem mladiču, ki se je izvalil v kurjem gnezdu. Vse življenje je posnemal piščance, ne vedoč, da je njegovo mesto visoko na nebu.

V resnici samega sebe ljudje poskušamo najti na vse mogoče načine in v vsemogočih stvareh: potujemo na oddaljene konce sveta, kjer bi se lahko "srečali",  udejstvujemo se v ekstremnih športih, kjer bi prepoznali svoje potenciale, omamljamo se z različnimi drogami, ki naj bi nam olajšale pot do sebe...

Piše: Aurigo - Kočijaž
Konec tedna sem se namenil na etnološko razstavo Staroverstvo in Staroverci v Goriški muzej na grad Kromberk. Razstava je plod okoli petdesetletnega dela in raziskovanja po Tolminskem območju, okrog Soče in okoli Idrijce goriškega etnološkega raziskovalca Pavla Medveščka.

Sama razstava je podkrepljena s štirimi video predstavitvami, kjer avtor v več kot enournem razgovoru razkriva staroverstvo in njegove običaje na tem delu slovenskega ozemlja in kako je pridobil zaupanje od starovercev, da so mu razkrili njihova verovanja. Razstavljenih je preko 250 predmetov, ki jih je Medvešček nabral med dolgoletnim raziskovanjem tega področja.

NIKOLI ne segrevajte nenasičenih maščob in ne jejte margarine, ne glede na to, kaj piše na embalaži in ne glede na to, kaj vam obljublja reklama!

Če ne veste, kaj je nenasičena maščoba, lahko kaj hitro postanete žrtev napačnega oglaševanja, kajti mnogo podjetij oglašuje npr. olje za pečenje. A ne glede na to, ali gre za repično ali sončnično olje in ne glede na to, koliko televizijskih kuharskih strokovnjakov bo tudi v prihodnje v ponvi segrevalo olje, VI ne boste (več) delali te napake in boste segrevali le nasičene maščobe.

V oljno-beljakovinski prehrani gre za to, da po eni strani z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami izravnamo energetsko neravnovesje, po drugi pa se izognemo najhujšim potrošnikom energije oz. uničevalcem celičnih membran, predvsem transmaščobnim kislinam. Transmaščobne kisline nastanejo, kadar segrevamo večkrat nenasičene maščobne kisline, zato morate vedeti, kje se te nahajajo. Vsi, ki imate voljo in si sami pečete kruh, nikar ne dodajajte v testo razna semena, ker se med peko vse koristne maščobe pretvorijo v transmaščobne kisline.

Nekoooč v daljnih časih je vnuk staremu očetu ves srečen dejal,
Stari ata a veš kaj je dobro za srečo?
Kaj, je vprašal stari oče?
Vnuk mu je veselo odgovoril; da ima začetek in nima konca.
Stari oče se je iz vsega srca nasmejal in rekel; ti si pa navihan.

Potem se je vnukec zresnil in vprašal;
zakaj ni svet in vsako bitje in vsak človek dober?
Ah ni, tak je pač ta svet, je dejal stari oče.
Ampak jaz si želim in bom z svojo željo spremenil svet, da bodo vsi dobri.
Stari oče je dejal. Vem, a vedi-

V neki vasi je živel uspešen trgovec. Imel je veliko družino, za člana družine pa je smatral tudi papigo, ki jo je pred več leti kupil, ki so jo naučili govoriti in je zabavala vse družinske člane kadar jim je bilo dolgčas.

Preden se je z vlakom odpravil v veliko mesto je vsakega družinskega člana vprašal, kaj naj mu za darilo prinese iz tega mesta. Vsi so izrazili svoje želje, na koncu pa je vprašal še papigo v kletki, kaj naj ji prinese.

Papiga je odgovorila; "Ne želim nič konkretnega. Na obrobju mesta je ob progi veliko drevo na katerem so vsi moji sorodniki. Tam sem bila ujeta in pozneje prodana tebi. Torej edino kar želim je, da greš tja, jim poveš, da sem pri tebi v kletki, da mi je lepo in jih lepo pozdravi."

O prevladi uma v zahodnem, razvitem svetu smo že precej govorili. Razum ima v naši civilizaciji dominantno vlogo. To je v nas porušilo notranje ravnovesje in zato se neprestano lovimo v njegove zanke in podlegamo zvijačam ega. Namesto, da bi nastopali kot zvesti opazovalci dogajanja in v njem prepoznavali smisel in namen, se zapletamo v misli - sodbe razuma o dogodkih, ki pa se vežejo le na obliko in vsebino opaženega.

V zvezi z zaznavanjem oblike se ukvarjamo s sodbami, da je nekaj lepo, grdo, debelo, suho, ustrezno ali neustrezno..., zaradi zaznavanja vsebine pa sodimo, ali je to prijazno ali neprijazno do nas, ali nas to hvali ali žali, navdihuje ali straši. Tako podlegamo mislim in čustvom (ki se naslanjajo na zgodovino, spomin) in postajamo žrtve bolečine in trpljenja.

Piše: Marko Kovač v novih Misterijih www.misteriji.si

Novodobna duhovnost za lažje sprejemanje sodobnega suženjstva
Ko delujejo možgani popolno, presodimo vsako novo informacijo z logiko (leva stran) in obenem pogledamo nanjo z vidika čustev in celote (desna stran). Novodobna duhovnost ali »new age« spodbuja zlasti desno možgansko polovico in lahko škodljivo deluje na ljudi, ki že tako pretirano uporabljajo desno, žensko polovico možganov.

Kronično nadvladovanje desne možganske polovice lahko povzroči, da ne razmišljamo logično, se ne postavljamo zase, slepo verjamemo vsemu, smo naivni kot otroci, pretirano čustveni in brez preživitvenega nagona.

Piše: Biba Jamnik Vidic v Vivi www.viva.si

Ko je državna banka na Nizozemskem odpustila tri tisoč ljudi, jih podjetje ni pustilo na cedilu. Ekipa strokovnjakov se je pogovorila z vsakim posebej. V skladu s tem, da je šlo pri njih za fazo žalovanja so najprej prav v ta namen prilagodili krivuljo žalovanja psihiatrinje Elisabeth Kubler-Ross, ki govori o tem, da gre človek, ko se mu zgodi nekaj hudega, skozi pet faz: šok in zanikanje, jeza, pogajanje, depresija ter nazadnje sprejemanje in eksperimentiranje. Nato so ustrezno ukrepali.

Tistim, ki so bili v depresiji, so pomagali z ustrezno obravnavo, pri čemer so še posebno pazili na morebitne znake, ki bi kazali na samomorilnost. Ljudem v fazi sprejemanja in eksperimentiranja so pomagali z izobraževanjem in s finančno podporo, da so lahko stopili na novo poklicno pot.

Nekoč je živel veličastni bojevnik. Čeprav je bil že dokaj star, je še vedno lahko porazil vsakega izzivalca. Njegov sloves se je razširil vsepovsod po deželi in ogromno učencev se je zbralo, da bi se učili od njega.

Nekega dne je v vas prišel mlad in razvpit vojščak. Bil je odločen, da bo prvi, ki bo porazil velikega mojstra. Poleg svoje moči je imel skrivnostno zmožnost opazovanja in raziskovanja vsakršne slabosti v nasprotniku. Vedno je čakal nasprotnika, da je naredil prvo potezo, kar je razkrilo nasprotnikovo slabost, potem je udaril z neusmiljeno silo in svetlobno hitrostjo. Nihče ni z njim ostal v boju po prvi potezi.

Nazaj h komunizmu?
Vseh zgoraj navedenih težav bi se znebili, če bi denar ukinili ali nadomestili z drugačnimi menjalnimi instrumenti, ki niso podvrženi obrestovanju. Takšnih poskusov je bilo po vsem svetu že precej. Povsod so opazili ugodne učinke in gospodarske uspehe, a pritisk medijev, ki je v službi kapitala, preprečuje, da bi se takšne rešitve uveljavile v večjih skupnostih.

Najbolje bi bilo, če bi se denarju povsem odrekli. To se nam danes zdi skoraj nedoumljivo, a to je le miselna ukalupljenost, ki jo je moč preseči. Namesto ekonomije, ki temelji na (fiktivnem instrumentu) denarju, bi lahko prešli k ekonomijo, ki sloni na nečem resničnem: na naravnih virih. Ugotovljeno je, da je vseh naravnih virov - a ob primerni poštni porazdelitvi -  dovolj za vse človeštvo, še posebej, če bi se preusmerili na tehnologije, ki temeljijo na sodelovanju z naravo (in ne uničevanju le-te).

V zvezi s pohlepom se danes najpogosteje omenja bogate vodilne uradnike držav, podjetij in nevladnih organizacij. Oni najpogosteje omenjajo vodilne uradnike delavskih združenj. Vsi skupaj se strinjamo, da tudi mnogih varuhov zdravja, pravice in 'resnice' (zdravnikov, pravnikov in znanstvenikov) pri njihovem ravnanju ne vodi toliko skrb za obče kot za lastno dobro.

Znamo se tudi privoščljivo nasmihati sosedu, ki se je uštel s krediti ali je skušal utajiti davke (po domače 'je delal na črno'), pa mu ni uspelo. Tu pa se naše dojemanje pohlepa počasi konča; kot da je pohlep vezan samo na denar …

Piše: Alma M. Sedlar v Vivi www.viva.si

Posvetite nekaj svojega dopustniškega časa svojim otrokom in poskrbite da bodo v polni meri uživali na počitnicah. Vendar pa ob tem ne pozabite na svojega partnerja in na vajin odnos.

Dokler je Zarja še majhna, bomo na počitnice hodili kar z barko," je rekla prijateljica Urša. "Zanjo bo pravo doživetje, če bo zaspala na enem otoku in se zbudila nekje drugje. Ko ji bo barke dovolj, se bomo izkrcali, vsekakor pa se bomo med plovbo veliko pogovarjali o življenju na morju, marsikaj pa bo spoznala tudi sama."

Lažne rešitve
Zakaj današnje strokovne in vladne elite ne govorijo o resničnem ozadju problemov, ki jih tu razgaljamo? Zato ker bi s tem ogrozili svoj priviligirani položaj in status, ki jim pomeni več kot vse ostalo. Tako predlagajo zgolj ukrepe - kozmetične popravke sedanjega sistema, ki za kratek čas morda res odložijo krizo, a ta se bo zatem pokazala v še grozljivejši podobi.

Prekomerno tiskanje dolarjev - kar za reševanje globalne krize počno prav zdaj - pomeni neposredno krajo iz žepov državljanov vsega sveta. Z novim obrokom ni mogoče rešiti sestradanca, ki ne zna poskrbeti zase, pač pa le odložiti agonijo.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Najstarejše, a sodobno in najbolj izpopolnjeno glasbilo v dobi človeka
Predlani je Ljuben Dimkaroski v Veliki Britaniji, v Odprti hiši v Cambridgeu, pred kakimi tridesetimi povabljenimi profesorji, študenti in znanstveniki zaigral na koščeno piščal. Preden je zaigral, je bilo občinstvo vidno zadržano, češ, kaj bo pa ta zdaj zaigral na to staro kost. »A ob prvih zvokih so poslušalci onemeli. Pričakovali so, da bom na piščal zaigral le nekaj osnovnih tonov, jaz pa sem začel s klasiko, Bachom,« pravi Dimkaroski in ta dogodek omenja kot začetek širjenja glasu o čudežnem pradavnem glasbilu po vsem svetu.

»Zame je to bilo potrdilo, da sem na pravi poti,« pravi umetnik, ki je sam rekonstruiral neandertalsko piščal, pri čemer je uporabil šestdeset tisoč let staro fosilizirano kost jamskega medveda. In poudarja, da je tako s svojim igranjem domnevno piščal neandertalca spremenil v sodobno glasbilo, ki ga tudi sam hrani v etuiju za očala in z njim družno potujeta že pet let.

Od davnine so človeka zanimala tri vprašanja; 1. Od kod sem prišel 2. Kaj naj tu počnem in 3. Kam bom po smrti odšel. Fizično vsi vemo od kje smo prišli: Od tam kamor marsikdo, ko je jezen pošilja nekoga.

Ampak od kje je prišla ta neuničljiva energija, ki nam omogoča, da živimo? Drevo kostnaj je mogočno drevo, katerega korenine segajo več metrov v globino zemlje, debelina debla je lahko tako obsežna, da ga ne more objeti en človek, v višino pa lahko sega tudi do dvajset metrov. Vendar ko v roki držiš en kostanj si težko predstavljaš, da je v tem enem kostanju tako mogočna sila, da iz tega enega kostanja lahko zraste veliko veličastno drevo. Tudi, če kostanj prerežeš na pol v njem še vedno ne vidiš nobenega drevesa, za mnoge evo dokaz, da v enem kostanju ni nobenega drevesa.

Znamenja "finančne bolezni"
Če bi v neki civilizaciji opazili naslednje pojave:
- naraščajočo stisko ljudi, ki se čutijo prevarane;
- poglabljajoči prepad med bogatimi in revnimi, pri čemer srednji sloj izginja;
- globalno politiko v službi globaliziranega kapitala, v nasprotju z interesi ljudskih množic;
- strah pred terorizmom in psihozo nenehnega strahu in ogroženosti;
- indoktrinacijo, propagandno invazijo medijev in prikrivanje pravih dejstev;
- uničeno okolje zaradi brezobzirnega, h kratkoročnim učinkom naravnanega ropanja narave;
- zaradi onesnaženja vseh vrst ogroženo zdravje prebivalstva, ki tako postaja vse bolj apatično;
- izkoreninjenost, odtujenost človeka od narave in samega sebe, bi verjetno pomislili, da je to verjetno posledica nekih globoko ukoreninjenih, sistemskih razlogov. K vsemu temu denar obilno prispeva.

Verjeli ali ne, ampak moški se z leti naučijo bolj ceniti svoje lepše polovice. Med drugim je s starostjo tudi zveza bolj trdna, saj sta zakonca v letih vse bolj povezana ter odvisna in navezana drug na drugega.

Moški svoje žene bolj cenijo pri 60. in 70. letih kot pa v mladosti in srednjih letih. Srečni pari, ki ostanejo poročeni vse do starosti, se lahko veselijo boljšega časa, ki ga lahko preživijo skupaj. Z leti se partnerja še bolj zbližata in sta v zakonu srečnejša. To je pokazala študija, pri kateri je sodelovalo 268 moških med 19. in 92. letom starosti.

»Idejne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z razpršeno poselitvijo«

so kot samostojni programi ali kot nadgradnje oziroma novelacije že obstoječih operativnih programov odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Idejne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda bodo z realnimi kazalci pokazale, kakšne postavitve kanalizacijskega omrežja in malih čistilnih naprav so ekološko in ekonomsko najbolj upravičene.

Poseben poudarek je na območjih, ki se nahajajo izven aglomeracij oziroma na zaščitenih območjih.