Modeli zavesti

petek, 12. september 2014 @ 05:02 CEST

Že od nekdaj je vprašanje človekove zavesti eden največjih misterijev človeštva. Vprašanje z pojavo novih, umetnih modelov, pridobiva na obsegu in globini. Ti modeli zavesti so predmet pričujočega teksta, ki predvsem poskuša pokazati razpon pojma zavesti.

Nevronske mreže
Del teorije o inteligentnih strojih leži znotraj območja čiste matematike. Študije pogosto temeljijo na modelu živčnega sistema v živem bitju in kako ta sistem nevronov, živčnih končnic lahko generira, ozakonja, skladišči in uporablja informacije. Vsak fizični nevron je lahko zadosti vzdražen z prihajajočim impulzom, da sproži nov impulz v mrežo, ki jo tvori, ker drugače odprtina ne bo dosežena - ker je stimulant odsoten ali nezadosten.

V tem primeru nevroni ne sprožajo impulzov in ostajajo v stanju mirovanja. Ko je nekaj nevronov povezanih med sabo, potuje impulz po določenih delih mreže in povzroča različne efekte, lahko na primer zadrži sposobnost drugega nevrona da sproži impulz, lahko se poveže z drugimi sproženimi impulzi, od katerih je na primer vsak zase nesposoben sprožanja impulzov, v kombinaciji pa lahko priskrbi vhodni stimulans, impulz je lahko utesnjen v sektor nevronske mreže in potuje v zaprti zanki, kar se imenuje “feedback”.

Matematično umovanje o tem, kako nevronske mreže delujejo, je bilo uporabljeno ravno pri problemu “feedbacka”, oziroma principu, kako v računalniku le ta rezultira bistveno sestavino v procesu računanja. Nevronsko mrežo lahko konvencionalno opišemo v terminih geometriske konfiguracije, ki predlaga fizično strukturo deleža možganov.

Sestavni deli v geometriski obliki nevronskih mrež so poimenovani nevroni, ponazoritveno so lahko predstavljeni kot krogi in črte (skupaj predstavljao telo fiziološkega nevrona). Za nevron se lahko predpostavi, da ima ali vzdražljiv ali ovirajoči efekt na predhodni nevron, in lahko vsebuje odprtino ali minimalno število enotnih sporočil, ki morajo biti sprejeta od ostalih nevronov, preden se lahko impulz aktivira, to je proces prenosa mimike razdražljivosti, ki jo je mogoče opazovati v nevronski mreži živali. Običajno se predpostavlja, da je potreben določen čas za prehod sporočila kateregakoli nevrona, določeni nevroni v konfiguraciji matematično reprezentirajo fiziološke receptorje, ki so vzdražljivi ali puščeni v stanju mirovanja v vzdražljivem okolju. To so tako imenovani vhodni nevroni. Drugi nevroni, imenovani odvajalni nevroni, beležijo logične vrednosti, vzdražene ali mirujoče. Vsi ostali stimulirajo notranje nevrone. Katerokoli geometrisko ali logično opisovanje nevralne strukture organizma vzamemo, formulirana kot baza fizične konstrukcije, mora biti zadosti preprosta, da je zmožna dovoliti mehanične, električne ali elektronske simulacije nevronov in njenih medsebojnih povezav.

Fizikalizem
Teorija, ki vzdrži težo mehanskosti umetnega in fleksibilnosti človeškega, je fizikalizem in predstavlja edino pravo alternativo konstitiuciji psihičnih stanj, ki so predpogoj vsakega zavestnega stanja. Teorija nevronskih mrež je znotraj fizikalizma tako samo ena izmed mnogih opcij, modelov, ki jih lahko oblikujemo o zavesti in nasploh o človekovem spoznavnem procesu. Če bi vztrajali na teoriji, ki je v zgodovini filozofije prisotna že precej časa, da je človekova zavest, dejansko nekakšna nefizična substanca, poimenovana tudi duša, bi nam vsakršno nadaljno premišljevanje bilo že v naprej onemogočeno, saj človek ne poseduje logično in fizično nedoumljive sposobnosti, ustvarjanja iz nič, zato za vsako stvar potrebuje fizični dogodek, ki sproži verigo drugih dogodkov, ki nas v končni konsekvenci pripeljejo do željenega razultata. Podoben princip ubere vzpostavitev zavesti, ki le na podlagi fizičnih procesov v možganih omogoča, da se zavest konstituira. Čeprav je znotraj fizikalizma mogoče zagovarjati več, bolj ali manj kompliciranih teorij, kako ta proces po pricipu “vzrok - posledica”, poteka, je najbolj verjetna, najbolj preprosta izmed njih. Identitetna teorija, ki z enostavno redukcijo fizičnih procesov na psihične, pove, da so psihična stanja preprosto fizična stanja možganov, brez kakršnih koli vmesnih posrednikov. Da podobni principi delujejo ne le pri človeku, ampak tudi pri drugih živih bitjih in kot bomo pokazali celo pri strojih, je povsem mogoče, ker se principi delovanja v bistvu ne razlikujejo, to, kar nas razlikuje, je v bistvo le princip vrednotenja, ki v celoti temelji na zavesti, ki je duga bitja in stroji ne posedujejo, toda, če bi jo.....

Redukcionizem
Identitetna teorija, z enostavno redukcijo fizičnih procesov na psihične, pove, da so psihična stanja preprosto fizična stanja možganov. Stanje psihičnega, kot je na primer bolečina, je redukcija nevralnega stanja bolečine v možganih. Bolečina nastopi, ko neka fizična sila poseže v naše fizično telo, recimo da se urežemo z nožem, ta fizična akcija v naših nevronih sproži v psihičnemu svetu bolečini ekvivalentno reakcijo. Identitetna teorija je splošno sprejemljiva predvsem zavoljo njene predstavljivosti in preprostosti, kar pa z sabo seveda prinaša tudi nekaj problemov. Predvsem problem zavesti je znotraj identitetne teorije težko umestljiv. Zavest pri človeku prinaša določene kvalitete, ki jih težko pojasnemo zgolj z fizičnim delovanjem nevronov. Proces, s katerim lahko fizično zvajamo na psihično imenujemo redukcija in sicer redukcija v smislu, kot jo lahko razumemo na primeru vode, katere redukcija je kemijska sestava vode, izražena z pripadajočo formulo. Redukcionizem, kakor tudi lahko imenujemo identitetno teorijo, ima seveda tudi nasprotnike. Njihovi argumenti se najpogosteje dotikajo enostavnosti teorije in neupoštevanja že omenjene vloge zavesti znotraj fizikalistične teorije. Eden vidnejših argumentov proti identitetni teoriji pravi, da če ne bi imeli v možganih neke določene strukture, ki je recimo sposobna registrirati bolečino, le te sploh ne bi poznali. Takšno prepričanje pripelje do identitetni teoriji nasprotnega mnenja, da je psihično stanje lahko realizirano na več načinov v različnih fizičnih strukturah. Za ta argument, ki mu pravimo tudi ugovor iz večvrstne realizacije je pomembno, da razlikujemo dvoje kategorij, ki se lahko pojavita, to sta tip in primerek, zakaj, ko govorimo o identiteti imamo v mislih tipe stanj, na primer psihična stanja, ki so splošne narave, medtem, ko so primerki stanj, mišljeni kot konkretna, določena stanja. Ugovor iz večvrstne realizacije je bil spodbuda nekaterim simpatizerjem redukcionizma, da vzpostavijo nove teorije, ki bi podpirale fizikalistično plat identitetne teorije.

Ameriški filozof Donald Davidson se v svojem delu “Raziskave o resnici in interpretaciji” postavi na stran nasprotnikov identitetne teorije, kot enega glavnih argumentov pa navede nespadanje mentalnih dogodkov pod splošno dojemljive zakone in sicer zavoljo tega, ker, kot pravi, na nivoju mentalnega ne more biti tipov, tako, da imamo identiteto primerkov, ne pa tudi tipov. Iz vprašanja kako dati mentalnemu neko vlogo, se mu je porodila ideja t.i. supervenience. Gre za soodvistnost dveh sfer, s tem, da je ena primarna, še natančneje, mentalne karakteristike so odvisne od fizikalnih karakteristik ali supervenientne glede na te karakteristike. Tako ni mogoče, da bi bila dva dogodka enaka v vseh fizikalnih vidikih, razlikovala pa bi se v kakšnem mentalnem vidiku. Odvistnost ali supervenienca take vrste ne vključuje reduktibilnosti s pomočjo zakona ali definicije, kajti če bi jo, bi po Davidsonu lahko moralne lastnosti zreducirali na opisne lastnosti, tega pa evidentno ni mogoče narediti. V bran identitetni teoriji se postavi Jaegwon Kim, ki, da bi ohranil redukcijo psihičnega na fizično, Davidsonu ugovarja. Pravi, da če sta enaka fizična svetova, potem morata biti enaka tudi mentalna svetova, kar pa ne velja tudi obratno. Supervenienca tako konča svojo pot v redukcionizmu, kajti, kjer so psiho-fizikalni zakoni, tam je vedno grožnja ali obljuba psiho-fizikalne redukcije.[Davidson, D.: Raziskave o resnici in interpretaciji, Škuc, Ljubljana 1988]

Zombiji
Na osnovi zanikanja fizikalizma na podlagi doživljanja zavestnih dožvljajev, oziroma odsotnosti takšnosti, se je v kognitivni filozofiji v zadnjih nekaj letih razvila zanimiva teorija o zombijih, ljudeh popolnoma enakih nam, le s to razliko, da brez kakršnihkoli mentalnih kakovosti. Problem zombijev, je v osnovi, problem zavesti. Iz perspektive funkcionalnega spoznanja je celo mogoče, da takšna bitja obstajajo. Ta bitja, so po obnašanju povsem identična človeku, a brezčutna, mrtva, kar se tiče spoznavnosti. Proces kognicije zato poteka na vzročni bazi med obnašanjem in vplivi na to obnašanje. Dokler je povezava med splošno opaznimi stanji in zavestjo naključna, so zombiji možni. Problem zombijev je tako dejansko variacija problema uma drugega. Predpostavimo, da je svet povsem podoben našemu, le z eno izjemo: ljudje v tem svetu so brezčutni, zaposlujejo se z podobno zapletenim obnašanjem kot mi, vključno z govorom, vendar to obnašanje ne spremlja nobena zavestna izkušnja. To nam da vedeti, da je mogoče vsakodnevno obnašanje tudi brez zavestnega spremljevalca. Če je zavest nepotrebna, so zombiji mogoči, kajti stanje zombija je objektivno in ne subjektivno stanje. To je metafizičen problem, zakaj nepredstavljivo je, kako bi materializem lahko sprejel možnost zombijev. Največ, kar lahko prinese naši zavestnosti empirija, je običajna opazovalna sposobnost človeka, to, kar se zgodi v zavesti, ni bistveno za razumevanje mentalnega funkcioniranja. Mi se prepoznavamo, rešujemo probleme, uporabljamo jezik, četudi vse to spremlja nekakšna zavest, se zdi,da pravo delo ni opravljeno zavestno. Del tega početja lahko brez kančka slabe vesti pripišemo tudi strojem. Ta teorija pravilno predpostavlja, da zavesti ne moremo prepoznavati po zunanjih znakih, da pa je to najdostopnejša oblika človeške spoznavnosti.[Moody, C. T.: Conversations with Zombies, v Journal of Consciousness Studies No.2, str. 196-200, Philadelphia 1994]

Funkcionalizem
Funkcionalizem je teorija, ki pove, da kar je značilno za psihično stanje, so njegovi značilni vzroki in posledice, skratka njihova funkcionalna vloga. Psihični pojmi na ta način naše psihično življenje opisujejo s pojmi vzročne interakcije in ne s pojmi stvari, ki jo določajo. Na primer, zazanva se nanaša na dejavnost, ki jo narekuje določeni senzorni dražljaj (nap. očesa) in ki se izražajo v prepričanjih o zunanjem svetu. Beseda zaznava je v tem primeru funkcionalna beseda. Funkcionalizem je neka vrsta fizikalizma. Trdi, da so psihična stanja funkcionalna stanja in predpostavlja, da je vsako takšno stanje realizirano v človeških možganih. Funkcionalizem se nanaša na fizična stanja, ne da bi jih opisoval s pojmi, ki fizična stanja realizirajo.[Miščević, N.; Markič, O.: Fizično in Psihično, Aristej, Šentilj 1998]

Inteligenca
Kaj mislimo, ko rečemo, da je nekdo inteligenten? Je to takrat, ko je nekdo dober v matematiki ali ko obvlada tuje jezike? Ti ljudje so vsekakor dobri pri razumevanju in manipuliranju z abstraktnimi koncepti. Kaj pa je z pesniki, romanopisci in glasbeniki? Gotovo so inteligentni, ker so kreativni. Prav zares, inteligenca je vidna v skoraj vsaki obliki človekovega udejstvovanja - v sposobnosti za prilagajanje, učenje novih spretnosti, ustvarjanje kompleksnih zvez in druženje. Veliko od tega se zdi, da je značilno izključno za ljudi, (vsaj na zemlji) in nas dela drugačne od drugih živih vrst. Lahko bi rekli, da veliko teh aspektov našega življenja in obnašanja, dolgujemo dejstvu, da smo zavestni. Na žalost pa nimamo natančne, splošno sprejemljive definicije besede zavest. Kakorkoli, večina med nami ima intuitivni smisel, kaj naj bi ta termin pomenil. Zavestnost ali kognicija je oblika samozavedanja, interaktivnosti z svetom skozi miselni proces in našo sposobnostjo, da vsaj deloma ta proces nadzorujemo. Ponavadi povezujemo zavest tudi z notranjim glasom, ki izraža našo višjo raven, prinaša misli, kot tudi namene in emocije. Skoraj je dvomljivo, če lahko resnična inteligenca nastane brez zavesti. Morda bi lahko kdo zagovarjal tezo, da je inteligentno vedenje zunanji znak zavestnega bitja. Če je tako, potem je lahko vsak stroj, ki nudi človeku podobno inteligenco, zavesten.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Model_Zavest